Bodo zdravje prinesli cekini?

Protikorupcijska komisija, ki jo vodi Drago Kos, je prejela več prijav v zvezi s tako imenovanim preskakovanjem čakalnih vrst v okviru javne zdravstvene mreže. Komisija meni, da je omogočanje zdravstvenih storitev mimo pravil o čakalnih vrstah pacientov v sistemu javnega zdravstva, ki niso nujni, koruptivno dejanje.

Nekaj zasebnih ponudnikov zdravstvenega zavarovanja v okviru svoje dejavnosti nudi za določen mesečni znesek plačila ''hiter dostop do zdravnikov specialistov oziroma specialističnih ambulant ter specialističnih diagnostičnih in terapevtskih postopkov''.

Eden izmed teh izvajalcev pojasnjuje zavarovancem ZZZS na svojih spletnih straneh www.zdravstvena-asistenca.si, ''da zavarovanci ZZZS ohranijo vse prednosti obveznega zdravstvenega zavarovanja in jih nemoteno koristijo dalje'' ter da jim poleg drugih ugodnosti omogoča ''hiter dostop do številnih specialističnih storitev, na katere bi morali dolgo čakati v čakalnih vrstah ali jih plačevati samoplačniško'', so sporočili s komisije. Vzporedno taisti ponudnik na istem spletnem naslovu navaja, da bodo zavarovanci v večini primerov na vrsti že v enem tednu, v najboljšem primeru pa že isti dan.

Za izvajanje svojih storitev zasebna izvajalca zahtevata od svojih strank, da mesečno plačujeta vnaprej določen znesek, dejansko pa pomeni ta dejavnost izvajanje dejavnosti zavarovalništva, zavarovanec oziroma morebitni bolnik pa za to plačuje določena finančna sredstva oziroma zavarovalno premijo, meni komisija.

Dvakrat zavarovani

V kolikor zasebni izvajalci dodatne ponudbe na slovenskem trgu zagotavljajo izvajanje zdravstvenih storitev za svoje stranke oziroma zavarovance s svojimi zdravniki, ki pacientov ne pošiljajo k zdravniku v okviru javne zdravstvene mreže, s takšno dejavnostjo po mnenju protikorucijske komisije ni nič narobe. Njihove stranke oziroma pacienti v teh primerih dobijo zdravstveno storitev skladno s pogodbo pri njihovih izvajalcih zdravstvenih storitev, ki niso vključeni v javno zdravstveno mrežo.

V kolikor so njihovi zavarovanci tudi zavarovanci ZZZS, pa so istočasno zavarovani dvakrat. Prvič v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja in drugič pri zasebnem ponudniku. Razlika je le v tem, da je obseg storitev, ki jih lahko prejmejo v okviru vzporednega zavarovanja, mnogo ožji, kot je obseg možnih storitev v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Izvajanje dejavnosti vzporednega zavarovanja lahko postane problematično takrat, ko zdravnik izven javne zdravstvene mreže opravi pregled pacienta in na podlagi tega pregleda pacienta z že pridobljenimi izvidi napoti k zdravniku v javni zdravstveni mreži, kjer za prvo ali vnovično obravnavo obstajajo čakalne vrste, ugotavlja komisija za boj proti korupciji.

Informativne čakalne dobe

ZZZS na svojih spletnih straneh svetuje zavarovanim osebam, da pred izbiro ustreznega zdravnika ali zdravstvenega zavoda preverijo tudi njihove čakalne dobe in jih primerjajo s čakalnimi dobami pri drugih izvajalcih. S tem namenom ZZZS na svojih spletnih straneh objavlja vpogled v čakalne dobe po izbranih zdravstvenih storitvah, ki jih ZZZS vsako leto pogodbeno dogovori z izvajalci zdravstvenih storitev in vpogled v čakalne dobe in ordinacijske čase, ki veljajo za posameznega izvajalca zdravstvenih storitev in ki jih vsako leto znova pogodbeno dogovori z ZZZS.

ZZZS na svojih spletnih straneh tudi pojasnjuje, da oba navedena vira podatkov o čakalnih dobah služita le za informativno podporo, ker se čakalne dobe med posameznimi izvajalci za isto storitev ''izjemno razlikujejo''.

Preskok vrste možen le v treh primerih

Navodilo izvajalcem za vodenje čakalne knjige v bolnišnični in izvenbolnišnični dejavnosti določa, da se v čakalno knjigo (v javni zdravstveni mreži) vpisujejo zavarovane osebe za prve in vnovične preglede, obravnave, preiskave, posege, in tako dalje v okviru bolnišničnega ali izven bolnišničnega zdravljenja. V knjigo se ne vpisujejo nujni primeri, ''pristojni razširjeni kolegiji'' pa lahko sprejmejo kriterije za določitev prioritet glede na tveganost primera. Na podlagi objave ZZZS in navodila je mogoče ugotoviti, da je vrstni red v čakalni knjigi mogoče preskakovati zgolj zaradi ''nujnosti'', ''strokovno upravičene prednosti'' oziroma ''tveganosti primera''. Drugi razlogi za preskok čakalnih vrst ne pridejo v poštev.

Tisti, ki plačujejo, prej dobijo izvide

Ko zasebni ponudniki oglašujejo hiter dostop do zdravnika, se to običajno nanaša zgolj na hiter dostop do zdravnikov zunaj mreže javnega zdravstva, vendar komisija ugotavlja, da tudi to povzroči, da uporabniki zasebnih zavarovalniških storitev res prej pridejo do ustrezne zdravniške pomoči kot tisti, ki storitev teh zasebnikov ne uporabljajo. Prvi lahko namreč do posameznih izvidov, na podlagi katerih se nadaljuje njihova zdravstvena obravnava, zunaj sistema javnega zdravstva in na podlagi posebnega plačila pridejo prej kot podobni pacienti v sistemu javnega zdravstva. To pomeni, da je s posebnim plačevanjem zasebnim ponudnikom res mogoče pridobiti na začetni hitrosti obravnave.

Pacienti v sistemu javnega zdravstva morajo običajno čakati že na izvid, medtem, ko uporabnikom zasebnih zavarovalniških storitev to ni nujno potrebno. V času, ko prvi še vedno čakajo na izvid in torej stopnja nujnosti njihove obravnave sploh še ni znana, je ta znana za uporabnike zasebnih zavarovalniških storitev. Na podlagi znane nujnosti njihove obravnave so slednji potem uvrščeni na čakalne vrste v sistemu javnega zdravstva za pridobitev drugih potrebnih izvidov ali za začetek zdravljenja in tudi, če so tja uvrščeni povsem skladno z opisanimi navodili za vodenje čakalnih knjig, se ob tem lahko zgodi, da s tem preskočijo katerega od pacientov, za katerega nujnost obravnave sploh še ni znana, pa je objektivno potreben nujnejše obravnave. Z naraščanjem števila preskokov se vsem tistim, ki čakajo v čakalni vrsti, časovno odmika njihova storitev, lahko tudi za nedoločen čas. S tem pa je kršeno osnovno načelo, ki velja za čakalne vrste in ki dopušča odmike zgolj v primerih medicinsko indicirane nujnosti, to je načelo enakopravne obravnave vseh pacientov.

Kdo je kršitelj?

Da bi komisija ugotovila, da ravnanje ustreza definiciji korupcije, mora ugotoviti dvoje: da je prišlo do kršitve dolžnega ravnanja, zaradi katerega je ali bo kdo pridobil kakšno korist.

Seveda se postavlja vprašanje, kdo v opisanem primeru krši pravila, ki veljajo za čakalne vrste? Zasebni ponudniki, ki ponujajo hiter dostop do prvih pregledov, tega ne store, ker v zasebnem sektorju ni čakalnih vrst. Ko pa njihove stranke že razpolagajo z izvidi, ki kažejo na potrebo po obravnavi z določeno stopnjo nujnosti, je njihova uvrstitev na čakalne liste večinoma formalno skladna s pravili, čeprav objektivno pride do preskoka tudi pomoči bolj potrebnih pacientov, vendar tega zasebni ponudniki konkretno pač ne morejo vedeti.

En razlog za opisano preskakovanje čakalnih vrst je torej obstoj čakalnih vrst v sistemu javnega zdravstva sam po sebi, drugi pa neurejenost sistema, ki dopušča oglaševanje in izvajanje storitve ''hitrega dostopa do zdravnikov'', ne eno in ne drugo pa ne more biti predmet obravnave komisije.

V kolikor pa pri obravnavi pacientov v sistemu javnega zdravstva pride do preskokov čakalnih vrst iz razlogov, ki niso medicinsko indicirani kot nujni, pride do kršitve dolžnega ravnanja, ki ga določa zgoraj navodilo o vodenju čakalne knjige. S to kršitvijo pa pridobijo korist vse osebe, ki preskočijo obstoječe čakalne vrste. Nesporno dejstvo je, da dolžnosti glede vodenja čakalnih knjig, torej glede enakopravne obravnave vseh pacientov lahko kršijo samo tiste osebe v sistemu javnega zdravstva, ki so odgovorne za vodenje čakalnih knjig in za upoštevanje v njih določenih čakalnih vrst. Če te osebe kršijo svoje dolžnosti in omogočajo preskakovanje čakalnih vrst iz nedovoljenih razlogov, pa njihovo ravnanje ustreza definiciji korupcije, je prepričana protikorupcijska komisija.