Mednarodni praznik dela po svetu praznujejo že od leta 1890. Tudi v Sloveniji smo takrat imeli prve proslave, delavske shode. Prvomajska praznovanja so bila včasih izrazito politično obarvana, govorniki so poudarjali aktualne politične dogodke, politične pravice. Koliko se to zdaj spreminja?
V bistvu osnovni model ostaja, spreminjajo se samo detajli. Že takrat v 90. letih je šlo za veselice, je šlo za shode, je šlo za govore. V sedanjem času se dogajajo podobne stvari, s tem da je mogoče večji poudarek na sestavini proslavljanja tudi mladih ljudi, ki vidijo tukaj še eno priložnost za večerno oziroma nočno "žurko". Ogenj je vedno motiv, večer ima svojo moč in stvari dobivajo svojo razsežnost tudi v tej smeri.
Koliko je 1. maj še predvsem delavski praznik in koliko dan za oddih, dan za zabavo?
Mislim, da je tu potrebno upoštevati to, kaj danes pojmujemo pod kategorijo delavca in delavstva. To, kar smo poimenovali v prejšnji družbeni ureditvi ali v prejšnjem stoletju, je nekaj drugega. Danes se identificirajo s tem praznikom dejansko tisti, ki jim danes pravimo delavci, vsem ostalim pa je to predvsem dela prost dan.
Po svetu 1. maja vsako leto potekajo delavski shodi in protesti. Ponekod so se protestniki celo spopadli s policijo. Pri nas te tradicije nekako ni. Kako to?
Verjetno je to tudi povezano s slovenskim nacionalnim karakterjem. Pri nas mislim, da sta še vedno, če rečem malo ironično, klobasa in cviček pred protestom.
Na prvi maj je vezanih tudi nekaj običajev: denimo postavljanje mlaja in kurjenje kresov na predvečer praznika. So ti običaji nastali konec 19. stoletja ali segajo dlje v preteklost?
To je veliko starejše in tukaj spet vidimo, kako je nek uveden ritual oziroma neka navada, kako je prevzela določene elemente od nekega bližnjega praznika iz starega cerkvenega praznovanja. Tukaj gre za florjanovske zadeve, se pravi florjanovski kresovi in pa staro fantovsko postavljanje mlajev, ki pa sega daleč nazaj v zgodovino.
Ali imamo v Sloveniji kakšne naše prvomajske običaje?
Težko bi rekel naše, mogoče to, da so se ljudje dekorirali z rdečimi nageljni, to je gotovo ena naša posebnost. Sicer pa seveda cela vrsta drugih takih lokalnih posebnosti, se pravi, ljudje so se zbrali na nekem kraju, naredili izlet in to povezali z neko kulturno prireditvijo. Mislim, da bi se tukaj z dediščino lahko marsikaj naučili, da prav na začetku proslavljanja 1. maja nam dediščina dokazuje, kako so vedno te proslave bile povezane s kakovostnimi kulturnimi prireditvami.
