Bratuškova ne namerava odstopiti in grozi z bolečimi ukrepi, krivdo za padec zakona pa išče pri Janševi vladi

Poslanci opozicije so bili v odzivu na odločitev ustavnega sodišča enotni: to je popolna nezaupnica vladi. Vrstijo se pozivi k odstopu premierke Alenke Bratušek. 

Bratuškova vztraja: ne bom odstopila, vsega je kriva opozicija

V prvem odzivu na odločitev ustavnega sodišča je Bratuškova dejala, da bo sanacija te odločitve prinesla bistveno bolj boleče in manj pravične ukrepe za državljane, kot je nepremičninski davek. Te načrte bodo najprej preučili v krogu koalicije oz. vlade, nato pa jih bodo predstavili javnosti, je dejala. Poudarila je, da je vlada odgovorna tudi za to, da v Slovenijo ne pride trojka.

Tistim, ki jo pozivajo k odstopu, odgovarja, da tega ne namerava storiti. Odgovornost, da je zakon padel, pa prelaga na opozicijo, ki je leta 2006 pripravila neustaven zakon o vrednotenju nepremičnin.

Vlada ima smolo, da mora reševati probleme iz preteklosti, pravi Bratuškova, ki ji je žal, da so verjeli, da je leta 2006 sprejeti model množičnega vrednotenja ustrezen. 

Postopki v zvezi z uvajanjem nepremičninskega davka so državljane do danes stali že 20 milijonov evrov. "Ne vem, kako bomo ljudem razložili, da smo 20 milijonov evrov vložili v nekaj popolnoma napačnega," je dejala. 

Bratuškova se je opravičila državljanom

Premierka se je ob tem znova opravičila državljanom za nevšečnosti ob urejanju podatkov za njihove nepremičnine. Kljub temu pa prosi, naj evidence uredijo do konca. Geodetska uprava bo postopke namreč peljala naprej in Bratuškova je prepričana, da bo davek na nepremičnine prej ali slej uveden tudi v Sloveniji.

Koalicija stopila premierki v bran: Kriv je zakon iz leta 2006

Koalicijske stranke so po odločitvi ustavnega sodišča sklicale skupnos novinarsko konferenco. Vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije Jani Möderndorfer je na njej dejal, da nihče, še najmanj pa aktualna vlada, ni mogel predvideti, da je leta 2006 sprejet zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin ustavno sporen. Se pa po njegovih besedah zavedajo, da gre za izpad iz proračuna, zato od vlade pričakujejo, da bo v najkrajšem možnem času pojasnila, kako bo ta del izpada nadomeščen.

"Od leta 2006 pa do zdaj nihče ni sprožil vprašanja o množičnem vrednotenju nepremičnin. Ustavno sodišče se je s petim členom postavilo v dejstvo, da osnova za določanje davka v resnici ni ustrezna. Mi smo vsi govorili o davčnih stopnjah. Do zdaj to, o čemer je govorilo sodišče, sploh ni bilo sporno. Še predlagatelji ustavne presoje se niso s tem ukvarjali," pravi Möderndorfer.

Več kot jasno pa je, da z odločitvijo ustavnega sodišča ni ogroženo finančno poslovanje države in da je še vedno možno izpeljati vse ukrepe tudi do konca leta. 

Han: Ni še čas za šampanjec!

"Zunaj še vedno sije sonce in Slovenija še ni propadla zaradi odločbe ustavnega sodišča," je dejal Matjaž Han (SD). "Odločitev v stranki SD spoštujemo. Če je ta davek res padel, to še ne pomeni, da je padla socialna država. Koalicija si mora vzeti čas za premislek kako naprej."

"Prepričan sem, da se bo koalicija sposobna usesti, pogovoriti in ta mandat pripeljati do konca," je dejal vodja poslanske skupine DL, Rihard Braniselj. Joško Godec iz DeSUS pa je dejal, da v stranki spoštujejo odločitev, "a ne odpiramo šampanjca, ker to ni uspelo, kljub temu da smo imeli v preteklosti kar nekaj pomislekov glede tega davka". 

Erjavec pokazal manj podpore kot drugi člani koalicije

Prvak DeSUS Karl Erjavec pravi, da nikoli ni podpiral nepremičninskega zakona, saj je vedel, da ne bo zdržal ustavne presoje. A ker je premierka vezala zaupnico na proračun, ga je DeSUS moral podpreti. Meni pa, da vlada ne bo padla in bodo zadevo rešili. DeSUS bi podprl dvig DDV, v nobenem primeru pa ne bodo pristajali na posege v pokojnine ali socialne transferje, pa tudi ne v plače javnih uslužbencev. "Saj oni to vedo, da ne bomo popustili, in tukaj ne bodo iskali virov," je prepričan.

Prvak DeSUS je sicer vseskozi menil, da bi bila boljša in pravičnejša rešitev od nepremičninskega krizni davek, a danes je pojasnil, da je to zamujena priložnost in da ta ideja ni več aktualna. Preden bi bil ta zakon pripravljen, bi bilo namreč leto že naokoli, je povedal in dodal, da pa so v stranki denimo pripravljeni podpreti predlog o zvišanju davka na dodano vrednost (DDV).

Opozicija: Bratuškova naj odstopi

Predsednica NSi Ljudmila Novak odločitev ocenjuje kot znak vladi, da je čas, da odstopi. "Bratuškova se mora vprašati, ali mora po novo zaupnico v državni zbor, saj je zaupnico vezala prav na proračun, ki ne zdrži več. Zakon je podoben rešetu, saj ima polno lukenj," je dejala. Podobnega mnenja je tudi Branko Grims (SDS). Dejal je, da je to popolna nezaupnica vladi Alenke Bratušek in podobno tako kot Novakova spomnil, da je zakon o davku na nepremičnine pomemben del proračuna, na sprejetje katerega je premierka vezala zaupnico. Vse v koaliciji, ki bi želeli pri tem iskati "taka ali drugačna politična ozadja", pa je opomnil, da so ustavni sodniki odločitev sprejeli soglasno. Predsednik SDS Janez Janša se je pridružil njunemu mnenju. Na Twitterju je objavil, da je s to odločitvijo ustavnih sodnikov razveljavljen tudi proračun za leto 2014, na katerega je sedanja vlada vezala zaupnico.

Jože Tanko pričakuje odstop Bratuškove

Vodja poslancev SDS Jože Tanko je na novinarski konferenci pojasnil, da je zdaj edini pričakovani korak odstop premierke. Ne zgodi se prav pogosto, da je pri tako pomembni odločitvi ustavno sodišče tako enotno, je dejal. Ob tem je spomnil, da se je že zgodilo, da je ustavno sodišče razveljavilo kakšen akt, določbo kakšnega zakona in tudi kakšen zakon, a da se še nikoli ni zgodilo, da bi ustavno sodišče razveljavilo zakon, ki je bil vezan na zaupnico in je sestavni del proračuna. Na vprašanje, kako bodo v največji opozicijski stranki postopali, če Bratuškova ne odstopi, pa Tanko danes še ni želel konkretno odgovarjati. Imajo pa, je pristavil, na voljo več inštrumentov, kot sta ustavna obtožba in interpelacija vlade.

Tanko se je odzval tudi na navedbe premierke, da je bil zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin sprejet že v prvi Janševi vladi leta 2006, in to z namenom uvedbe davka na nepremičnine. "Izgovarjati se na vlado, ki je bila osem let nazaj, je milo rečeno neodgovorno," je dejal. Če bi Bratuškova v postopku sprejemanja nepremičninskega zakona zaznala, da je kar koli neustavnega ali spornega, bi to lahko vlada zlahka odpravila v postopku, je poudaril. Spomnil je še, da se je zakon o množičnem vrednotenju spreminjal tudi leta 2011, pod Pahorjevo vlado.

SLS: Opozarjali smo vas

V SLS so v odzivu zapisali, da so ustavni sodniki ugotovili vse, na kar so v peticiji proti nepremičninskem davku opozarjali še pred "buldožerskim" sprejetjem zakona. Predsednik SLS Franc Bogovič je dejal, da je sodišče jasno pokazalo, kaj si misli o tem zakonu in tudi o delu te vlade. "Mislim, da je danes padla vlada Alenke Bratušek," je bil odločen Bogovič, ki je tako kot številni kolegi iz opozicije opozoril, da je Bratuškova na proračun vezala zaupnico.

Obrtniki: Zopet verjamemo v pravno državo

V Obrtni zbornici Slovenije (OZS) so že od vsega začetka opozarjali na neustavnost in nevzdržnost tega zakona, je dejal predsednik zbornice Branko Meh in spomnil, da bi zakon imel katastrofalne posledice za večino obrtnikov in malih podjetnikov. "Danes lahko rečem, da zopet verjamemo v pravno državo, da bomo lahko delali, zaposlovali in državi plačevali davke in prispevke v normalnih mejah," je dodal.

Gospodarstveniki se bojijo negativnega odziva iz tujine

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da bo v proračunu sedaj nastala 200-milijonska luknja, dvom pa veča nezaupanje v državo. "V gospodarstvu smo nad negativnimi odzivi tujih finančnih trgov, do katerih bo nedvomno prišlo, zaskrbljeni. Od vlade, ki mora zapolniti finančno in psihološko luknjo, prav zato pričakujemo, da kar se da hitro oblikuje nove rešitve za nujno, a pravičnejšo obdavčitev nepremičnin," so zapisali v zbornici. 

Denar bi moral iti občinam

Iz Skupnosti občin Slovenije so sporočili, da so na podlagi februarske javne obravnave vlog za presojo ustavnosti zakona na ustavnem sodišču že ocenjevali, da bo zakon razglašen za neustavnega, danes pa je ustavno sodišče njihova pričakovanja soglasno potrdilo in zakon razveljavilo. Sodniki so namreč podali mnenje, da bi denar od zakona moral iti občinam.

Odločitev ustavnih sodnikov je bila težko pričakovana. Zakon o davku na nepremičnine so razveljavili in sprejeli odločitev, da se do drugačne ureditve obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpisi, ki so veljali doslej.

Odločitev ustavnega sodišča bo imela lahko resne posledice za javne finance. Nepremičninski davek je bil eden ključnih javnofinančnih ukrepov v tem letu. Vlada si je od davka sprva obetala okoli 400 milijonov evrov, približno 200 milijonov evrov za proračun in 200 milijonov evrov za občine. Po nekaterih spremembah v zadnjem času je bila zadnja ocena skupnega izkupička od davka okoli 330 milijonov evrov.