Vlada je na današnji seji sprejela informacijo notranjega ministrstva o tem, da bodo začeli izvajanje postopkov izdaje odločb neposredno na podlagi odločbe 8. točke odločbe ustavnega sodišča (US), in sicer po kronološkem vrstnem redu.
Kot je po seji vlade dejal minister za notranje zadeve Rado Bohinc, bodo odločbe najprej prejeli tisti, katerim so bila dovoljenja za stalno prebivanje po zakonu o tujcih izdana po 25. februarju 1992. Odločbe bodo nato izdajali po vrstnem redu zaporedja let, ki so sledila.
Ko bodo začeli izdajati odločbe upravičencem, ki so dovoljenja za stalno prebivanje prejeli v letu 1999, pa bodo začeli izdajati odločbe tudi upravičencem, katerim so bila dovoljenja za stalno prebivanje izdana na podlagi zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji. Odločbe bo ministrstvo osebno vročalo upravičencem.
Rešitev z nacionalnim konsenzom
Minister Bohinc je poudaril, da je treba vprašanje izbrisanih rešiti s kar največjim nacionalnim konsenzom, zato bo vlada sprožila pogovor z vsemi parlamentarnimi strankami. Spomnil je na nedavni sklep US. To je, kot je znano, decembra lani sicer zavrglo zahtevo državnega zbora za presojo morebitnih protiustavnih posledic referenduma o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih, ker je državni zbor zamudil sedemdnevni rok, vendar pa s tem ne bo ugasnila dolžnost notranjega ministrstva, da takoj začne z izvrševanjem 8. točke odločbe US.
Če bo t.i. tehnični zakon o izbrisanih stopil v veljavo, bo ministrstvo izdajalo odločbe na tej podlagi, v nasprotnem primeru pa na podlagi odločbe US z aprila lani, je dejal notranji minister. Sicer pa je ta primer prvi, ko je US naložilo izvršni veji oblasti, da v upravnem postopku izda odločbe na podlagi odločbe US. Na ministrstvu bodo tudi v prihodnje v tovrstnih primerih ravnali enako, če bo šlo za odločbe v upravnem postopku, ki se nanašajo na človekove pravice.
LDS pripravljena na pogovore z opozicijo
LDS je pripravljena na pogovore z opozicijo, s katerimi bi se izognili referendumu o tehničnem zakonu o izbrisanih in hkrati poskušali najti skupne točke iz vsebine tehničnega in sistemskega zakona o izbrisanih. Po besedah izvršnega direktorja LDS Bogdana Biščaka so slovenskim demokratom dva dni pred uveljavitvijo odloka o razpisu tehničnega zakona o izbrisanih ponudili rešitev zapleta, ki pa jo je predsednik SDS Janez Janša "gladko zavrnil". Po tej rešitvi bi se pobudniki referendumu odpovedali, pripravljavci zakona pa bi ga bili po objavi v uradnem listu pripravljeni razveljaviti. Po Biščakovih besedah so pripravljeni pogovore na to temo nadaljevati, na večkrat postavljeno vprašanje novinarjev, katera je pravna pot za razveljavitev zakona, pa Biščak ni želel odgovoriti.
Biščak je tudi kritiziral Janeza Janšo, ki je v državnem zboru "grozil državnim uradnikom, ki bi se drznili izvrševati odločbo ustavnega sodišča".
ZLSD: US naj vsaj začasno zadrži izvajanje odloka
Vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč je danes ponovil že znano stališče stranke do referenduma o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih: je nepotreben in nesmiseln, naredil pa bi prej več škode kot koristi. Ob tem je pozdravil sredino pobudo predsednika republike Janeza Drnovška, ki je nesmiselnost tega referenduma označil na podoben način kot v ZLSD. Sicer je Potrč pred petkovo sejo ustavnega sodišča, ki bo obravnavalo zahtevo skupine 33 koalicijskih poslancev za oceno ustavnosti odloka o razpisu tega referenduma, optimističen. "Pričakujem, da bo US vsaj z odločitvijo o začasnem zadržanju izvajanja tega odloka dalo vsem nam priložnost, da se ponovno pogovorimo o tem, kako vprašanje izbrisanih rešiti produktivno, ne pa še povečevati politične napetosti in nestrpnost," je poudaril Potrč.
Odločitev ustavnega sodišča
Kot je znano, je US aprila razveljavilo zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, ker jim od 26. februarja 1992, ko so bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, ne priznava stalnega prebivališča v Sloveniji. Isti zakon je v neskladju z ustavo, ker ne ureja pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje v Sloveniji državljanom nekdanje SFRJ, ki jim je bil izrečen ukrep prisilne odstranitve tujca po zakonu o tujcih. Ministrstvo za notranje zadeve mora, tako je tedaj odločilo sodišče, po uradni dolžnosti izdati dopolnilne odločbe o ugotovitvi stalnega prebivanja v Sloveniji od 26. februarja 1992 naprej vsem tistim državljanom drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili izbrisani iz registra prebivalcev in so dovoljenje za stalno prebivanje dobili po izpodbijanem zakonu le za naprej.
Krivic pisal ustavnim sodnikom
Nekdanji ustavni sodnik in pravni zastopnik društva izbrisanih prebivalcev Matevž Krivic je pisal ustavnim sodnikom.
Krivic je bil v današnjem pismu ustavnemu sodišču kritičen tudi do predsednika republike Janeza Drnovška, ki bi moral ustavne sodnike ščititi pred političnimi pritiski, ne pa jih tudi izvajati. Po njegovem mnenju se je Slovenija sedaj znašla na prelomnici, ki je verjetno usodna tako za ugled ustavnega sodišča kot tudi za upravičenost nadaljnjega kvalificiranja Slovenije kot pravne države. Pri tem pa je menil, da bodo posledice pravnega ali nepravnega razpleta te hude ustavne krize dolgoročne. Če politiki prava niso sposobni uporabljati, naj posledice pripišejo sami sebi in naj eskalacijo napetosti v družbi, ki so jo sami povzročili, sedaj razrešujejo pač z drugimi pravnimi sredstvi, ki jih imajo še obilo na voljo.
"Kakršno koli popuščanje ustavnega sodišča pri striktnem spoštovanju prava in načel pravne države bi bilo dolgoročno mnogo nevarnejše kot morda še za odtenek višja stopnja spodbujanja nestrpnosti v predreferendumski kampanji s strani tistih, ki so se v to pogubno igro zavestno spustili. Legitimen in dostojanstven izhod iz nastale krize je za resnične zagovornike prava in človekovih pravic preprost: pozvati ljudi k neudeležbi na tako nesmiselnem referendumu. In razumni ljudje jim bodo pri tem rade volje sledili," je med drugim še zapisal Krivic.
