Glede na to, da teče že enajsto leto, odkar je problem izbrisanih nastal, in da se ta napaka iz preteklosti popravlja šele v tem mandatu, je vsebina plakatov za ministra Bohinca, kot je zapisal v izjavi za medije, skrajno žaljiva. Predvsem pa so dejstva netočno in zavajajoče predstavljena z izključnim namenom najbolj grobo žaliti in diskvalificirati imenovanega. O zadevi se bo minister posvetoval tudi z odvetniki, je še zapisano v sporočilu za javnost.
S plakatno akcijo naj obraz dobijo tudi krivci
Organizatorji plakatne akcije, na kateri so se znašli obrazi določenih politikov, ki so po njihovem mnenju imeli zvezo z izbrisanimi med leti 1992-2003, pa so na sredini novinarski konferenci predstavili motive za izvedbo plakatiranja. Z akcijo so želeli opozoriti na nedemokratičnost diskurzov, ki puščajo prostor za razpihovanje politične nestrpnosti. Z upiranjem in zoperstavljanjem tem politikam aktivisti in društva, med katerimi so med drugim Škuc LL, Monokel, Klub Gromka in Teater Gromki, želijo zgraditi javni prostor, ki je prostor delovanja, v katerem živi solidarnost in komunikacija vseh vrst.
Ulice Ljubljane in drugih slovenskih mest so prelepili s tiralicami, ki naj bi poimenovale krivce za izbris, s čimer so "poleg žrtev dobili obraz tudi krivci". Šlo naj bi za identifikacijo politikov, diskurzov, mehanizmov in logike oblasti, ki s proizvajanjem vedno novih izključenih ščuvajo žrtve proti žrtvam in s tem ohranjajo pozicijo moči. Akcija je, kljub tematski orientiranosti na izbrisane, usmerjena širše, na vse pozicije in situacije, v katerih naj bi prihajalo do neoliberalističnih in fašistoidnih teženj, še zatrjujejo.
SNS podprla akcijo za odvzem državljanstva podpredsedniku Društva Izbrisanih prebivalcev Slovenije
Poslanska skupina SNS pozdravlja akcijo Korošcev za odvzem državljanstva podpredsedniku Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije Marku Peraku oziroma za revizijo upravne odločbe, po kateri je Perak lani dobil slovensko državljanstvo. Kot so zapisali v javni podpori, je bil Perak v obdobju osamosvajanja oficir JLA in eden izmed agresorjev, ki so sodelovali v oboroženem napadu na Slovenijo. Taboriščnikom v drugi svetovni vojni, ki so mesece in leta resnično preživeli v grozi in mukah, je naša država priznala minimalne pravice, ki ne dosegajo niti desetine vrednosti, katero izkazuje t. i. izbrisanim, še opozarjajo v SNS.
V Mežici so konec minulega tedna pričeli zbirati podpise v podporo zahtevi za odvzem državljanstva Peraku. Podpisniki, na čelu s pobudnikom peticije Jožetom Kreuhom iz Mežice, menijo, da Perak ni upravičen do enakih pravic kot ostali slovenski državljani, saj ne odobravajo njegovih dejanj pred in ob slovenski osamosvojitveni vojni, kjer se je Perak na Koroškem boril na strani JLA in bil pred napadom na mejni prehod Holmec ranjen. Perak je peticijo, pod katero se je doslej podpisalo več kot 200 oseb, označil kot "razpihovanje ksenofobih razmišljanj".