
Rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc ne bo ustavni sodnik. Poslanci so mu namreč namenili le 43 glasov, podpore, potreboval pa bi vsaj tri več. 39 poslancev je glasovalo proti.
Opozicija – predvsem SDS in SNS – je kandidatu nasprotovala, koalicija pa mu je obljubljala podporo. A izkazalo se je, da ta le ni bila tako močna. Bohinc sicer "ne bi špekuliral o tem", ali bi bilo glasovanje drugačno, če bi bilo javno. "Meni so mnogi zatrjevali podporo, očitno tudi tisti, ki mi je danes niso dali," je dejal in še zagotovil, da vnovič zagotovo ne bo kandidiral za ustavnega sodnika. Izrazil je tudi obžalovanje, "da je politična razklanost državnega zbora tolikšna, da je prišlo do take odločitve".
Zanikal je tudi očitke poslancev SDS in SNS. Kot pravi, nikdar ni sodeloval v kakšni aktivnosti proti osamosvojitvi Slovenije. Zavrnil je tudi trditve glede interpelacije zoper njega v času, ko je bil minister za notranje zadeve. Pri tem se je po njegovem mnenju skušalo "spraviti na dan veliko neresnic, ki so obremenjevale njegovo politično preteklost".
Ostro nasprotovanje opozicije
Bohinca je na mesto ustavnega sodnika predlagal predsednik Danilo Türk, zanj pa se je odločil po posvetu s poslanskimi skupinami.
Türkov predlog je v državnem zboru naletel na različne odzive. Medtem ko so podporo Bohinčevi kandidaturi napovedovali v koaliciji, pa je naletela na ostro nasprotovanje opozicije. Očitali so mu namreč, da je opravljal pomembne politične funkcije v času nekdanje Jugoslavije, ko je bil minister za notranje zadeve, pa da je izbrisanim izdajal odločbe brez pravne podlage. Poleg tega je po njihovem mnenju nasprotoval osamosvojitvi Slovenije.
Neuglašena koalicija
V koaliciji so zaradi neimenovanja Bohinca razočarani in presenečeni, saj je bilo ob glasovanju prisotnih dovolj njihovih poslancev.
Po mnenju Bojana Kontiča (SD) to kaže, da "pogovori znotraj koalicije niso iskreni" in da ne deluje tako, kot bi morala. Vodja poslancev SD Dušan Kumer poudarja, da je bilo poslancev iz koalicijskih vrst dovolj za zadostno podporo Bohincu. "Krivde ne bomo valili na koga drugega. Koalicija je na eni strani pokazala odnos do predsednika države kot predlagatelja in na drugi strani do koalicije kot take. Mi smo povzročitelji tega, kar se je zgodilo," je oster Kumer.
Tudi po besedah Antona Anderliča iz LDS je presenetljivo, da se nekaj javno govori, na tajnem glasovanju pa ravna drugače. LDS je Bohinca podprl. Vodja poslancev Zares Franco Juri je nekoliko presenečen in razočaran, saj je bila koalicija usklajena o tem, da bodo kandidata podprli. Toda glasovanje je tajno in sleherni poslanec ima pravico glasovati po lastni vesti. Poslanec DeSUS Matjaž Zanoškar je bil saj je bil prepričan, da bo Bohinc potrjen. Tak je bil tudi koalicijski dogovor, vendar je tu "nekdo malo zamočil", je dejal. Po njegovih ocenah gre verjetno za osebne zamere do Bohinca, glasovanje pa bi bilo drugačno, če bi bilo javno.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je poudaril, da kandidata niso podprli, ker za institucijo, kot je ustavno sodišče, potrebujemo neodvisne kandidate, ne pa takšne, ki so politično profilirani in so v preteklosti opravljali najpomembnejše strankarske funkcije. Neizvolitev Bohinca pa po njegovem mnenju kaže na neuglašenost koalicije. Ta je v državi zato, da stoji za ključnimi odločitvami, ki jih dajo vlada ali predsednik republike, je poudaril.
Predsednik SLS Radovan Žerjav se strinja, da ljudje, ki so bili v preteklosti močno politični izpostavljeni, ne bi smeli postati ustavni sodniki. Tudi po njegovih besedah "zna biti", da bi bilo glasovanje drugačno, če bi bilo javno.
KOMENTARJI (39)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.