Med pomembnejše dejavnosti ministrstva za notranje zadeve v minulih štirih letih lahko uvrstimo nadaljevanje reforme javne uprave, izvajanje mejne, tujske, azilne in državljanske zakonodaje v skladu z vključevanjem Slovenije v Evropsko unijo ter popolno obvladovanje nedovoljenih migracijskih tokov, je na zadnji novinarski konferenci v tem mandatu dejal notranji minister Rado Bohinc. Po njegovem je opravljeno delo dobra podlaga za naslednike na tem mestu, Bohinc pa je tudi prepričan, da je Slovenija varna država.
Bohinc je z opravljenim delom zadovoljen, zato ministrstvo zapušča s ponosom, je dejal in ob tem spomnil, da je kot edini notranji minister do sedaj na tem mestu "zdržal" celoten mandat. Kot je pojasnil na novinarsko vprašanje, je bilo za ta "dosežek" potrebnega veliko potrpljenja, precejšnja stopnja tolerance in nepolitičnost, "torej postavljanje osebnih in strankarskih ciljev za državne". Ob tem je priznal, da je pred štirimi leti na ministrstvu naletel na urejene razmere in dobre sodelavce.
Nikoli več tako, kot je bilo
Notranje ministrstvo ne bo nikoli več takšno, kot je sedaj, je povedal Bohinc, saj se bo delo ministrstva pod novo vlado razdelilo med tri resorje - ministrstvo za javno upravo, notranje ministrstvo in službo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Uresničevanje schengenskega sporazuma
Med pomembne dosežke v iztekajočem mandatu Bohinc uvršča tudi obvladovanje ilegalnih migracij in vzpostavitev nastanitvenih zmogljivosti, vzpostavitev učinkovitega nadzora nad delom policije in prenos pritožbenih postopkov nad njenim delom iz policije. Poleg tega so na ministrstvu izvedli "nekaj posebnih programov, ki so odražali varnostne razmere v državi". Predvsem program boja zoper gospodarski kriminal, v zvezi s katerim je bila sprejeta posebna strategija, program boja zoper kriminal, ki poteka na t.i. balkanski poti, program boja zoper nasilje v družini in program prometne varnosti.
Na notranjem ministrstvu so uresničili že več kot 60 odstotkov schengenskega izvedbenega načrta za vzpostavitev nadzora na prihodnji južni evropski meji, kar se zdi Bohincu eden ključnih projektov za prihodnost. "Slovenija pa mora storiti vse, da bo konec leta 2006 pripravljena na opustitev meje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, saj smo temu podrejali tudi veliko drugih prioritet."
Poenostavljenje upravnih postopkov
V teh štirih letih so bile izpeljane tudi reforme državne uprave, uslužbenskega in plačnega sistema, začela se je reforma javnega sektorja, pravi notranji minister. Nadaljeval se je postopek uvajanja pokrajin, glede katerega upa, da ga bo nadaljeval tudi njegov naslednik. Občutno so se zmanjšali zaostanki na področju državljanstva, azila in tujcev, informatizirali in poenostavili pa so se tudi nekateri upravni postopki. Bohinc je dodal, da je v tem mandatu ministrstvo pripravilo več kot 60 zakonov, ki jih je sprejel državni zbor, od tega je bila več kot četrtina sistemskih.
V zvezi z izbrisanimi z Matejem na isti "frekvenci"
V zvezi z izbrisanimi je pojasnil, da je bil precejšen del odločb o stalnem prebivanju izbrisanim prebivalcem že izdan, zato je večji del tega vprašanja že rešen. Bohinc tudi ne nasprotuje sprejemu ustavnega zakona za dokončno rešitev tega problema, kar je na "zaslišanju" pred pristojnim parlamentarnim odborom predlagal njegov verjetni naslednik Dragutin Mate, vendar tak zakon ne sme posegati v vsebino odločbe ustavnega sodišča.
