Del vsebine je v obeh dogovorih identičen in zadeva vprašanje uveljavitve prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene v državni upravi, dogovor s PSS pa poleg tega obravnava še specifično problematiko ter razmerje med notranjim ministrstvom in policijo. Kot je glede identičnega dela v obeh sporazumih pojasnil Bohinc, gre za ureditev, ki je bila potrebna zato, ker ne bo možno realizirati izplačil dodatkov po uredbi o količnikih, ker proračun v zoženih finančnih okvirih tega denarja ni predvidel - gre sicer za približno 3,5 milijarde tolarjev. Rešitev so našli v tem, da bo znotraj proračuna v okviru sredstev za delovno uspešnost in nadure del sredstev prerazporejen v vplačilo premij kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Vplačilo bo po sistemu "bruto za neto", kar pomeni, da bodo delavci prejeli na svoj osebni račun bruto znesek, ki bi bil kot dodatek izplačen neto. Državo bo to stalo manj, ker obstajajo davčne olajšave za to obliko zavarovanja, pod pogojem, da je vsaj 51 odstotkov delavcev vključenih v shemo. Strošek bo s tem po besedah Bohinca skoraj za kakšno milijardo nižji. Kot je še pojasnil, so se glede tega sicer vedno pojavljali problemi finančne narave: nikdar ni bilo sredstev za to, da bi država, torej delodajalec, vplačevala premije, tako kot to dopušča zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
