Glede zaprtja poglavja o pravosodju in notranjih zadevah je notranji minister Rado Bohinc dejal, da prihaja "varnost kot vrednota v evropski javnosti vse bolj v ospredje, zato je tudi sposobnost kandidatk pri zagotavljanju varnosti ena od najobčutljivejših razsežnosti pristopanja k EU". MNZ je sicer koordiniralo delovno skupino, ki se je ukvarjala s tem poglavjem, pri njenem delu pa je sodelovala tudi vrsta drugih institucij in ministrstev.
V povezavi z zapiranjem omenjenega poglavja so letos na MNZ največ pozornosti namenili področju migracij, predvsem zakonodaji glede azila tujcev in prehodov državne meje, vprašanju institucij s tega področja ter uvajanju novega potnega lista v skladu z evropskimi standardi. Kot je poudaril notranji minister, so problem ilegalnih migracij v celoti obvladali, kar kažejo tudi statistični podatki, saj je bilo število ilegalnih prebežnikov v Sloveniji do začetka decembra letos v primerjavi z lanskim enakim obdobjem za 36 odstotkov nižje.
K zmanjšanju števila ilegalnih migracij v Sloveniji je po Bohinčevem mnenju največ prispeval kvalitetnejši nadzor državne meje in dodatni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje ilegalnih migrantov. Slovenija ima na tem področju tudi vizni režim že usklajen z evropskimi standardi, sprejeta pa je bila tudi novela zakona o azilu, ki je bistveno prispevala k napredku na tem področju. Prav tako so uredili razmere v azilnem domu in centru za tujce na Celovški 166 v Ljubljani, ki ga bodo v prihodnosti preselili, MNZ pa je tudi začelo z izgradnjo novega azilnega doma, saj je pogodba o odkupu zemljišča že podpisana.
Reforma javne uprave
Pri reformi javne uprave je MNZ osrednjo pozornost namenilo povečanju strokovnosti, transparentnosti in učinkovitosti javne uprave, ob čemer je sledilo lanskim priporočilom evropske komisije iz rednega poročila o napredku. V letošnjem poročilu pa je omenjena komisija ugotovila pomemben napredek pri reformi javne uprave. Tako je bila sprejeta novela zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev, v parlamentarni proceduri pa so še štirje pomembni zakoni, s katerimi naj bi postavili normativni okvir za Evropi prilagojeno in moderno javno upravo. Poudarek je na ločevanju stroke od politike, uvajanju večje fleksibilnosti in transparentnosti v javno upravo kot tudi na povečanju njene učinkovitosti.
Na področju varnostne politike je bila ena od prioritet priprava na uvajanje schengenskega pravnega reda EU. Tako je bil maja sprejet schengenski izvedbeni načrt, v parlamentarni proceduri pa je poseben interventni zakon, ki bo omogočil hitrejšo vzpostavitev mejne in druge kontrole na prihodnji evropski zunanji meji. Policija na nekaterih mestih tudi že uvaja informacijsko tehnologijo, ki je usklajena s schengenskimi standardi.
Poleg hvale pa so na tiskovni konferenci govorili tudi o manj prijetnih rečeh. Še kar naprej se namreč zapleta okrog policijskega čolna, ki ga država kupuje že leto dni. Prvotna ponudba za 137 milijonov tolarjev je zaradi zavlačevanja padla v vodo. Nov ponudnik pa sedaj za čoln zahteva kar 72 milijonov več. Zato Bohinc meni, da bo potrebno pretehtati, ali tako drag in močan čoln slovenska policija sploh potrebuje.
