Boj na trboveljskih okopih se nadaljuje

Aktivisti Društva za naravovarstvo in okoljevarstvo Eko krog tudi menijo, da iz ravnanj, ki so vsa listinsko podprta, izhaja še sum storitve uradno pregonljivih kaznivih dejanj na ZZV Maribor, so danes sporočili iz Eko kroga. Eko krog je iz poročil zavoda ugotovil, da Lafarge Cement obratuje s preveliko zmogljivostjo, kar pomeni proizvodnjo 85 ton klinkerja na uro oz. 2040 ton klinkerja dnevno, dovoljenje pa je družba imela za 1400 ton klinkerja na dan, so zapisali. Dvema uslužbencema ZZV Maribor očitajo, da sta upravnim organom podala krivo izpovedbo in malomarnost pri navajanju podatkov.

V Eko krogu so izpostavili, da je ZZV Maribor leta 2009, ko je bilo ugotovljeno, da je Lafarge Cement eden najhujših industrijskih onesnaževalcev zraka v Sloveniji glede izpustov rakotvornega benzena, nezakonito in brez obrazložitev popravljal podatke o onesnaževanju. Zavodu očitajo tudi to, da v oceno o letnih izpustih iz Lafarge Cementa ni vključil razpršenih oz. ubežnih emisij, kot to zahteva pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

Navedli so še, da je ZZV Maribor leta 2007 za Lafarge Cement opravil dvojne meritve izpustov snovi v zrak, prve junija in druge oktobra 2007. Za izdelavo letnega poročila pa je zavod upošteval le oktobrske meritve, ki so bile ugodnejše za Lafarge Cement.

Direktorica ZZV Maribor Zora Levačić obtožbe o manipuliranju s podatki zavrača in trdi, da so bile njihove meritve vedno opravljene po predpisih in pravilno. Kot je povedala za STA, je šlo za en popravek v računalniškem programu registra emisij pri republiški agenciji za okolje, in sicer je bila v programu napaka pri seštevanju podatkov analiz.

"Nismo ne ponavljali ne ponarejali meritev. Šlo je za izračun letnih količin, ki ga je bilo treba zaradi te napake v računalniškem sistemu popraviti," poudarja Levačićeva. Izrazila je prepričanje, da bodo lahko v morebitnih postopkih presoje svoje ravnanje utemeljili.

V cementarni očitke zavračajo

Na navedeno so se odzvali v družbi Lafarge Cement, kjer so poudarili, da na rezultate meritev, ki jih je izvajal ZZV Maribor, nikoli niso imeli nikakršnega vpliva. Ob tem so navedli, da so Eko krogu v preteklosti že večkrat predlagali, naj sami določijo akreditirane institucije, ki bi izvedle dodatne meritve in preverile obstoječe rezultate.

Predlog sta podala tako Lafarge Cement kot ministrstvo za okolje in prostor. Stroške meritev bi v prvem primeru kril Lafarge Cement, v drugem pa ministrstvo, vendar se do danes po navedbah družbe v društvu za to možnost še niso odločili.
"V trboveljski cementarni nimamo nobenega razloga, da bi kakor koli dvomili o rezultatih revizij ali dodatnih meritev in analiz. Prepričani smo, da bi tudi rezultati dodatnih meritev in analiz samo še potrdili argumente ter dejstva, ki jih javnosti predstavljamo v cementarni – da cementarna obratuje popolnoma v skladu z evropsko in slovensko zakonodajo," so še izpostavili v Lafargeu Cementu.

Na okopih kapitala in pravice do zdravja

Spomnimo: Agencija za okolje Lafarge Cementu julija ni izdala okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave za proizvodnjo cementa. Arso je namreč ugotovil, da gre pri sežigalnici za novo napravo, za katero je potrebno novo okoljevarstveno dovoljenje.

Eko krog, ki že vrsto let opozarja, da sosežig odpadkov v Lafarge Cementu škodi zdravju Zasavcev, je sporočil, da opredelitev za novo napravo "naredi postopke za pridobivanje dovoljenja bistveno preglednejše in omogoča javnosti bistveno boljši nadzor nad tem, kaj želi imeti v svoji okolici".

Upravno sodišče je sicer okoljevarstveno dovoljenje Lafarge Cementu odpravilo v začetku marca. Sodišče je takrat še odločilo, da se zadeva vrne organu prve stopnje v vnovični postopek. Arso je Lafarge Cementu okoljevarstveno dovoljenje sicer izdal julija leta 2009.

Nekaj dni po odločitvi upravnega sodišča je Lafarge Cement obiskala okoljska inšpektorica, ki je podjetje obvestila, da Inšpektorat RS za okolje skladno z razsodbo upravnega sodišča cementarni nalaga, da do odločitve prvostopenjskega organa preneha uporabljati alternativna goriva. V Lafargu so odločitev okoljskega inšpektorata spoštovali in prenehali sežigati odpadke.

Lafarge Cement se je obrnil tudi na ustavno sodišče za oceno ustavnosti uredb o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja in o sežiganju odpadkov. Sodišče je pobudo zavrglo, ker ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka.

In sodni mlini meljejo zelo počasi. Lafarge se je že julija spravil v boj proti odredbi s pomočjo pravnih sredstev, zaradi poslovne škode, ki so jo utrpeli zaradi zadnje odločitve Arsa, pa so že julija omenili možnost tožbe. Po navedbah pristojnih v cementarni so v zadnjih letih v objekt vložili 32 milijonov evrov z namenom, da bi zmanjšali kvarne vplive na okolje, prav tako pa da v podjetju izpolnjujejo zahtevane zakonske normative, povezane z izpusti prahu in plinov v ozračje. Od leta 2004 so za več kot 97 odstotkov znižali emisije žveplovega dioksida, za več kot 60 odstotkov emisije dušikovih oksidov in prepolovili emisije prahu.

Odločitev agencije sicer v praksi pomeni, da družba ne sme uporabljati alternativnih goriv, katerih uporaba skupaj s klasičnimi gorivi po mnenju predstavnikov cementarne omogoča zmanjševanje vplivov na okolje. Pri tem po njihovih pojasnilih ne gre za klasičen sosežig odpadkov, ampak za sosežig posebej predelanih odpadkov.

Pravno bitko bije tudi Eko krog, ki je ovadil republiški inšpektorat za okolje in prostor, ker so odgovorni pri nadzoru cementarne Lafarge Cement v Trbovljah popolnoma zatajili, ovadil pa naj bi tudi kazensko ovadbo zoper odgovorne osebe v Lafarge Cementu, razmišljal pa naj bi še o ovadbi odgovornih oseb na okoljskem ministrstvu.

Zgodba o nesojeni sežigalnici odpadkov se bije prek hrbtov in pljuč Zasavcev, ki pogledujejo proti zloveščim dimnikom cementarne in odštevajo dneve do trenutka, ko bo sodišče morebiti le dokončno zaščitilo njihovo pravico do čistega zraka in bo pravica do zdravja morebiti le preglasila interese kapitala.