'Nasilje nad ženskami ni osamljen pojav': morilci najpogosteje intimni partnerji

25. november oznanja začetek 16 dni akcij proti nasilju nad ženskami. Združeni narodi so ta dan pred četrt stoletja razglasili, da bi ozaveščali o pojavnosti in preprečevanju različnih vrst nasilja nad ženskami in dekleti. Dnevi ozaveščanja o tej problematiki se zaključijo 10. decembra, ko obeležujemo svetovni dan človekovih pravic.

Socialne zbornica Slovenije je ob tem pozvala k dosledni implementaciji ukrepov. Kot poudarjajo je namreč nasilje nad ženskami resen globalni družbeni izziv, jasen namen 25. novembra pa je ozaveščanje svetovne javnostI o razširjenosti nasilja nad ženskami in dekleti ter okrepitev prizadevanj za njegovo preprečevanje.

"Nasilje nad ženskami predstavlja eno najresnejših in hkrati najbolj prikritih, socialnih problematik v Sloveniji in svetu. Gre za sistemski pojav, ki izhaja iz neenakih družbenih razmerij moči, zakoreninjenih spolnih stereotipov ter pomanjkanja učinkovitega odziva institucij, skupnosti in posameznikov," so sporočili ter poudarili, da so tudi v Sloveniji žrtve nasilja večinoma ženske in otroci, velikokrat pa tudi starejši in osebe z motnjami v duševnem zdravju, nasilje pa da se pojavlja v vseh socialnih in starostnih skupinah.

Posledice nasilja so, kot navajajo, večdimenzionalne: od hudih telesnih poškodb in kroničnih zdravstvenih stanj, do dolgotrajnih psihičnih travm, zmanjšane ekonomske neodvisnosti, socialne izolacije ter posledično oteženega ponovnega vključevanja v družbo. Prav tako pa nasilje nad ženskami ni izoliran dogodek: "Ti podatki kažejo, da nasilje nad ženskami ni osamljen pojav, temveč globoko zakoreninjena družbena težava, ki zahteva sistemske rešitve."

Med ključnimi premiki v zadnjih letih naštevajo več pomembnih ukrepov. Med njimi je celovitejši strateški okvir, saj je bila lani prvič sprejeta Resolucija o nacionalnem programu za preprečevanje nasilja v družini in nasilja nad ženskami 2024–2029, ki med cilje postavlja tudi boljšo zaščito žrtev, večjo strokovno usposobljenost vseh služb ter izboljšano sodelovanje institucij.

Navedli so tudi operativne ukrepe in financiranje, saj je bil v začetku leta sprejet akcijski načrt 2024–2025, ki vsebuje 38 konkretnih ukrepov. Okrepljeni so na primer programi pomoči, razširjene kapacitete varnih hiš in kriznih centrov ter zagotovljena dodatna javna sredstva, da bodo storitve dostopnejše tudi izven urbanih središč. Poudarjeno je tudi preprečevanje digitalnega nasilja, ki v sodobnem okolju postaja vse pogostejše.

Pri pravni zaščiti in pravicah žrtev pa so izpostavili posodobitev Kazenskega zakonika, ki je uvedla model "ja pomeni ja". Spremembe Zakona o delovnih razmerjih ob tem žrtvam omogočajo pet dni plačanega dopusta za urejanje postopkov in možnost začasnega krajšega delovnega časa, kar jim daje večjo varnost in fleksibilnost v obdobju reševanja nasilnih situacij.

Slovenija ostaja zavezana tudi mednarodnim standardom, zlasti Istanbulski konvenciji in priporočilom mehanizma GREVIO, so še poudarili.

"Hkrati pa razumemo, da je pred nami še veliko dela. Nasilje nad ženskami je možno zmanjšati le s celovitim pristopom: s strokovno podporo žrtvam, z ničelno toleranco v družbi, z močno zakonodajo in doslednim izvajanjem sprejetih ukrepov," dodajajo.

Statistični urad Republike Slovenije (Surs) je ob tem zbral statistične podatke o tej problematiki. Kaj kažejo?

Raziskava iz leta 2020 je pokazala, da je v Sloveniji 16 odstotkov žensk po 15. letu starosti izkusilo fizično ali spolno nasilje osebe, ki ni bila njihov partner. Na ravni EU je o tovrstnem nasilju poročala vsaka peta.

Skoraj desetina (9,3 odstotka) prebivalk Slovenije je bila medtem po zbranih podatkih žrtev fizičnega nasilja zunaj partnerskega odnosa, vključno z grožnjami, 1,5 odstotka pa je bila žrtev posilstva. Druge vrste spolnega nasilja jih je opisalo 5,2 odstotka, kar je za skoraj štiri odstotne točke manj od povprečja EU (9,1 odstotka).

Med zadnje omenjene spadajo neprimerni komentarji s spolno vsebino, nedovoljeni dotiki, uporaba prisile za spolne odnose oz. vse aktivnosti spolne narave (brez posilstva in poskusa posilstva), ki se človeku zdijo ponižujoče in vzbujajo občutke sramu.

Med ženskami v starostni skupini 18–74 let, ki so bile kadar koli v razmerju, jih je eno od oblik nasilja intimnega partnerja doživelo 28 odstotkov, kažejo podatki Sursa. Najpogosteje so poročale o psihičnem nasilju (vsaka četrta ženska v razmerju oz. 26 odstotkov). Fizično ali spolno nasilje je navedlo nekaj več kot 12 odstotkov žensk v partnerskem odnosu.

Kot so poudarili ob tem, pri intimnopartnerskem nasilju ne gre za izoliran dogodek, ampak ponavljajoč se cikel, v katerem se nasilje pogosto stopnjuje tako po pogostosti kot oblikah. Skoraj polovica žensk je partnerjevo nasilje doživljala več kot pet let. Na ravni EU je bil ta delež manjši, in sicer za 12 odstotnih točk (36 odstotkov).

V Sloveniji je ob tem skoraj 14 odstotkov žensk, starih med 18 in 74 let, v otroštvu doživljalo fizično nasilje staršev, nekaj več kot šest odstotkov pa je bilo spolno zlorabljenih, kar je enako povprečju EU.

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) opredeljuje, da so otroci žrtve nasilja tudi, če so prisotni pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živijo v okolju, kjer se nasilje izvaja. Nekaj več kot 37 odstotkov žensk je bilo v otroštvu priča fizičnemu ali psihološkemu nasilju enega ali obeh staršev, kar je nekoliko nad povprečjem EU (34,6 odstotka).

Med ženskami, ki so bile v Sloveniji žrtev nasilja, ne glede na razmerje s povzročiteljem, jih je 40 odstotkov utrpelo telesne poškodbe, 35 odstotkov jih je občutilo psihološke posledice, 25 odstotkov žrtev pa se je počutilo življenjsko ogroženih.

"Nasilje, ki ga ženske doživljajo v partnerskem odnosu, pušča resnejše posledice, saj žrtve veliko pogosteje poročajo o negativnih posledicah nasilja (strah za življenje, telesne poškodbe, psihološke posledice), kot če je do njih nasilna oseba, ki ni njihov intimni partner," poudarjajo na Sursu.

Nekaj manj kot dve tretjini (skoraj 65 odstotkov) žensk v Sloveniji, ki so bile tekom življenja žrtev nasilja, je izkušnjo zaupalo bližnji osebi, skoraj enako kot na ravni EU.

Delež žrtev, ki so podale uradno prijavo policiji, je bil medtem trikrat manjši (21-odstoten), a vseeno večji od povprečja EU (skoraj 14 odstotkov).

Poleg policije lahko sicer oseba nasilje prijavi tudi socialnovarstvenim ali zdravstvenim institucijam. Centru za socialno delo ali osebnemu zdravniku, ki lahko s pregledom oceni morebitne fizične ali psihološke posledice, je v Sloveniji svojo izkušnjo zaupala šestina žensk, ki so doživele nasilje, kar je za štiri odstotne točke manj od povprečja EU.

Izraz femicid označuje namerne umore žensk in deklet zaradi njihovega spola. Najpogostejši povzročitelji so intimni partnerji ženske ter njeni preostali družinski člani.

Po podatkih policije je bilo med letoma 2014 in 2024 v Sloveniji umorjenih 67 žensk. Tri četrtine teh smrti (74,6 odstotka) je zakrivila bližnja oseba – 29 žensk je umoril nekdanji ali trenutni partner, 21 pa drug družinski član. Preostalo četrtino je ubila druga znana ali neznana oseba.

V istem obdobju je bilo umorjenih 86 moških, struktura storilcev pa je bila nekoliko drugačna. Najpogosteje (67,4 odstotka) so bili morilci znanci žrtve ali neznanci. V družinskem krogu je bilo v opazovanem desetletju umorjenih 19 moških (22,1 odstotka), v partnerskem razmerju pa devet (10,5 odstotka).

Kot poročata Urad Združenih narodov za droge in kriminal ter Združeni narodi za ženske, je bilo leta 2024 s strani intimnih partnerjev ali družinskih članov po svetu ubitih 50.000 žensk in deklet; ena na vsakih 10 minut. To pomeni, da je med 83.000 namerno ubitimi ženskami v lanskem letu 60 odstotkov žensk umrlo pod roko intimnega partnerja ali družinskega člana.

Njuno poročilo potrjuje, da femicidi še naprej jemljejo življenja več deset tisoč žensk in deklet po vsem svetu, brez znakov resničnega napredka. Na dan namreč v povprečju zaradi tovrstnega nasilja umre 137 žensk in deklet.

"Femicidi se ne dogajajo ločeno. Pogosto so del kontinuuma nasilja, ki se lahko začne z nadzornim vedenjem, grožnjami in nadlegovanjem – vključno s spletnim," je poudarila direktorica oddelka za politiko žensk pri ZN Sarah Hendriks.

Kampanja Združenih narodov bo letos 16 dni poudarjala, da digitalno nasilje pogosto ne ostane na spletu. "Lahko se stopnjuje zunaj spleta in v najslabših primerih prispeva k smrtonosni škodi, vključno s femicidom. Vsaka ženska in dekle ima pravico do varnosti v vseh delih svojega življenja, kar zahteva sisteme, ki posredujejo zgodaj," poudarja Hendriksonova.

Dodaja, da bi za preprečitev teh umorov potrebovali izvajanje zakonov, ki prepoznavajo, kako se nasilje kaže v življenju žensk in deklet tako na spletu kot zunaj njega, ter storilce pozivajo k odgovornosti še preden postane smrtonosno.

Vršilec dolžnosti izvršnega direktorja UNODC John Brandolino je medtem poudaril, da ostaja dom nevaren in včasih smrtonosen kraj za preveč žensk in deklet po vsem svetu. "Poročilo o femicidih za leto 2025 nas ostro opominja na potrebo po boljših strategijah preprečevanja in kazenskopravnih odzivih na femicide, ki upoštevajo pogoje, ki širijo to skrajno obliko nasilja," je dodal.

Ženske in dekleta so žrtve te skrajne oblike nasilja v vseh regijah sveta, ugotavlja poročilo o femicidih za leto 2025. Ocenjuje se, da je bila najvišja stopnja femicidov, ki jih storijo intimni partnerji/družinski člani, v Afriki (tri na 100.000 žensk in deklet), sledijo Amerika (1,5), Oceanija (1,4), Azija (0,7) in Evropa (0,5).

Čeprav se femicidi dogajajo tudi zunaj doma, je količina podatkov še vedno omejena. Da bi pomagali odpraviti te vrzeli, ZN za ženske in UNODC tesno sodelujeta z državami pri izvajanju statističnega okvira za leto 2022 za izboljšanje identifikacije, beleženja in klasifikacije umorov žensk in deklet, povezanih s spolom. Izboljšanje dostopnosti podatkov bo ključnega pomena za natančno oceno obsega in posledic teh femicidov, za podporo učinkovitim odzivom in iskanje pravice.

"Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami nas vsako leto znova postavijo pred nujno in neodložljivo odgovornost: pogledati resnici v oči. Ta resnica pa je, da so ženske najpogostejše žrtve nasilja tam, kjer bi morale biti najvarnejše, v lastnem domu," je v poslanici poudarila Generalna sekretarka Socialne zbornice Slovenije Suzi Kvas. Prav dom je namreč za številne ženske najbolj nevarno okolje.

Naštela je tudi, da se nasilje izraža v številnih oblikan nasilja: fizično, psihično, ekonomsko in spolno nasilje. Tu so sicer tudi verbalno in spletno nasilje, zalezovanje, zanemarjanje ... "A govorimo tudi o nečem širšem - o globoko zakoreninjeni spolni neenakosti, ki prežema družbene odnose, delovna okolja, politiko in zasebna življenja," je dodala.

Spolna neenakost je namreč oblika sistemskega nasilja, saj ustvarja okoliščine, v katerih so ženske manj slišane, manj zastopane, pogosto ekonomsko odvisne in zato bolj izpostavljene tveganju, da se nasilje sploh zgodi ali ponavlja. Neenake možnosti in pričakovanja postavljajo ženske v položaj, ki ni rezultat njihovih sposobnosti, temveč družbenih vzorcev, ki jih še nismo uspeli preseči. Najskrajnejša oblika nasilja nad ženskami pa je femicij, o katerem po mnenju Kvasove v Sloveniji še vedno govorio premalo.

"Nasilje je tudi omejevanje pravice žensk do odločanja o svojem telesu. Pravica do prekinitve nosečnosti, do varne zdravstvene oskrbe, do telesne avtonomije je temeljna človekova pravica. Kadar je ta pravica omejena, postane nasilje nad ženskami institucionalizirano. Odvzame jim svobodo odločanja, dostojanstvo in osebno suverenost," je poudarila.

Pomembno je razumeti tudi vlogo t. i.  feminiziranih poklicev, ki so pogosto manj vrednoteni, slabo plačani in podvrženi visokim obremenitvam. "Ko so panoge, v katerih so ženske najmočneje zastopane, sistematično podcenjene, to ni le problem trga dela, temveč odraz širše družbene neenakosti, ki vpliva tudi na varnost žensk, njihov položaj in samozavest ter na pogoje za udejanjanje svojih potencialov."

Poudarila je, da so razlogi za nasilje nad ženskami pogosto prepleteni s strukturo družbe, ki ženskam ne omogoča enakih pogojev, ne v zasebnosti doma, ne v ekonomiji, ne v javnem prostoru. "Emancipatorni družbeni razvoj se začne šele, ko prepoznamo te strukture in jih začnemo spreminjati," je poudarila.

Varuh človekovih pravic je ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami opozoril, da ostaja nasilje nad ženskami resen družbeni problem. Gre za hudo kršitev človekovih pravic ter obliko diskriminacije, ki omejuje svobodo, so zapisali v sporočilu za javnost. Poudarili so, da ima vsak pomembno vlogo pri prepoznavanju nasilja.

Varuh je izpostavil nujnost sistematičnega usposabljanja strokovnih delavcev v pravosodju, policiji, šolstvu in socialnem varstvu. Opozoril je tudi, da Slovenija še vedno nima posebnega kriznega centra za žrtve posilstva in spolnega nasilja.

Varuh je znova poudaril nujnost nacionalnih reprezentativnih raziskav o vseh oblikah nasilja, vključno z nasiljem nad otroki, starejšimi osebami, osebami z oviranostmi, Rominjami, osebami z migrantskim ozadjem ter drugimi ranljivimi skupinami. Brez celovitih podatkov namreč ni mogoče oblikovati učinkovitih politik preprečevanja in pomoči, so pojasnili.

Letošnji mednarodni dan Organizacije Združenih narodov je posebej posvečen digitalnemu nasilju nad ženskami in dekleti. Pri Varuhu so navedli, da ostajajo digitalna orodja vse pogosteje zlorabljena za zalezovanje, nadlegovanje, ustrahovanje in napade na integriteto žensk.

Digitalno nasilje pa pogosto ne ostane omejeno na splet. Povečuje tveganje za resnično fizično, psihično ali spolno nasilje in lahko vodi celo v femicid. "Še posebej so izpostavljene ženske z javno ali spletno vidnostjo - novinarke, političarke, aktivistke, zagovornice človekovih pravic in mlade ženske," so poudarili.

Ob tem so izpostavili, da ima vsak pomembno vlogo pri prepoznavanju nasilja, podpori žrtvam in ustvarjanju okolja, v katerem se nasilje ne dopušča. "Vsakdo lahko prispeva k spremembam: tako, da se odzove, ko opazi nasilje ali neprimerno vedenje, da opozori na škodljive prakse in se zavzame za enakost, spoštovanje ter ničelno toleranco do nasilja," so poudarili.

Pomembno pa je tudi, da vsak v svojih okoljih odpravi škodljive stereotipe in vzorce, ki normalizirajo nasilje ali ga prikrivajo. Z ozaveščanjem, odprtim pogovorom in razumevanjem pomena svobodnega, jasno izraženega soglasja prispevamo k ustvarjanju varnejše družbe. "Primeri, ki jih dajemo mlajšim generacijam, pomembno oblikujejo njihov pogled na enakost, spoštovanje in človekove pravice," so še zapisali.

Varuh sicer pozdravlja ukrepe države v zadnjih letih, kot je sprememba kazenskih določb o posilstvu in spolnem nasilju, ki zdaj temeljijo na odsotnosti svobodno danega soglasja. Podpira tudi odpravo zahteve, da se kazenski pregon v primerih nasilja partnerja ali zakonca začne le na predlog žrtve ter podpira sprejem resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami 2024-2029.