Ko je Nea zbolela, je njen sinček dopolnil šele eno leto, hčerki pa le tri in pet. A so jo prav otroci navdajali z neopisljivo močjo, medtem ko je prejemala šest blokov kemoterapije, biološka zdravila, prestala operacijo z odstranitvijo dojk, 25 obsevanj, hormonsko terapijo in rekonstrukcijo. 

"Potem smo normalno malo zaživeli, leto, dve, poleti 2022 je pa Elly zbolela za Burkittovim limfomom," pove. Takrat je bila Elly stara šest let, brez kakršnih koli simptomov, le dva majava mlečna kočnika, ki sicer izpadeta leta kasneje, sta bila za Neo alarm, da jo je odpeljala k zobozdravniku.  

"Me je sam kirurg, ki jo je operiral, poklical, kje sem. Sem rekla, da sem pač doma, potem pa je rekel, da nima dobrih novic in da se moramo čim prej zglasiti v Ljubljani, da nas v 3. nadstropju že čakajo. In, uf, ko omeni človek 3. nadstropje, je hudo," se spominja najbrž najhujšega dneva v svojem življenju. 

Po hčerini diagnozi več dni ni ne spala ne jedla, razmišljala je tudi, ali je to, da iz lastnih izkušenj ve, kaj jo čaka, prednost ali slabost. "Pri moji diagnozi tega nihče ni rekel, mi vas bomo pozdravili, mi to znamo pozdraviti, pri Elly so mi pa rekli in to je mene držalo, gnalo naprej, pa seveda zaupanje v otroka, da otrok to zmore."

Elly je imela najvišjo intenziteto kemoterapij, en blok je trajal sedem dni, vse poletje so preživeli v 3. nadstropju. "V bistvu sedem dni priklopljena dan in noč. So bile še prisotne lumbalne punkcije, to je pa najbolj zoprn del, kar smo jih dali mi skozi, v bistvu mora otrok sedeti in čakati, da ga v hrbtenico zbode, da pride do hrbtenjače, da pride do tekočine, do likvorja in da da zdravilo tja noter, da ne bi prišlo do možganov in se še tam kaj okužilo," razlaga.

Elly je šla septembra lani normalno v 1. razred. Na 3. nadstropje jo je spominjala le še glavica brez las. Mati in hči sta ena za drugo zmagali najpomembnejšo bitko v življenju. Bilo je zelo hudo, pravi Nea, a jo je obenem rak naučil tudi živeti, ob strani pa jima je poleg vse družine stalo tudi društvo 3. nadstropja. "Ogromno pomagajo. Z nasveti, kar koli rabiš, uredijo, za oddelek so ogromno naredili, od aparatur, do vzmetnic, do na primer sobivanja starša z bolnim otrokom so oni zrihtali," jih pohvali sogovornica.