Zunajparlamentarna Stranka mladih Slovenije (SMS) je v Državni zbor vložila pobudo za začetek postopka za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o protikorupcijski komisiji, je za 24ur.com potrdil Jože Vozelj (SMS).
Referendumsko vprašanje naj bi se glasilo: Ali ste za to, da se ukine (preneha z delom) sedanja komisija za preprečevanje korupcije, kot je to predvideno v 21. členu predloga zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo?. Kot je povedal Vozelj, so zbrali 1590 podpisov volilnih upravičencev, ki podpirajo pobudo SMS.
Odločitev do četrtka?
Kot so pojasnili v kabinetu predsednika DZ Franceta Cukjatija, ima slednji sedaj tri dni časa, da sporoči svojo odločitev glede pobude SMS; ali je ta v skladu z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi, ali je referendumsko vprašanje jasno izraženo ali pa ga je treba dopolniti oziroma je potrebna dodatna obrazložitev. Če pobuda ustreza vsem pogojem, bo določil rok za zbiranje 40.000 podpisov volivk in volivcev. Cukjati bo za mnenje zaprosil parlamentarno zakonodajno-pravno službo, priložene podpise volivk in volivcev pa bo preveril pristojni oddelek za vodenje volilne pravice na notranjem ministrstvu. Odločitev bo sporočil najpozneje v četrtek.
Stranka mladih Slovenije pričakuje, da bo predsednik DZ razpisal rok za zbiranje 40.000 podpisov za predhodni zakonodajni referendum. Kot je po vložitvi pobude povedal predsednik SMS Darko Krajnc, pričakujejo hiter odziv služb DZ in predsednika DZ ter verjamejo, da je vprašanje dovolj jasno, če pa bodo pozvani k njegovi dopolnitvi, bodo to storili. Med drugim je Krajnc dejal, da ne želi, da bi "to vprašanje postalo politično vprašanje in bi se volivke in volivci odločali na podlagi političnih emocij ali pripadnosti političnim polom".
Obrazložitev pobude
SMS je svoj predlog obrazložila na več kot štirih straneh. Kot navaja, bi z ukinitvijo komisije izgubili neodvisen, nepristranski in strokoven organ, njena ukinitev pa bi pomenila velik korak nazaj v institucionalnem protikorupcijskem delovanju v Sloveniji. S komisijo je Slovenija po njihovih navedbah končno pridobila organ, ki je vzpostavil nadzor nad vsemi funkcionarji, ki jih je nekaj tisoč, in uvedel učinkovite omejitve poslovanja podjetij, katerih lastniki so ti funkcionarji, z državo in lokalnimi skupnostmi.
Poleg tega se z odpravljanjem komisije odpravlja organ, ki med drugim opravlja analitične, koordinativne in izobraževalne naloge pri identifikaciji in odpravljanju vzrokov za korupcijo, spremlja in analizira statistične podatke o stanju v Sloveniji in sodeluje s pristojnimi državnimi organi pri pripravi in usklajevanju predpisov s področja preprečevanja korupcije. V SMS ugotavljajo, da le represivno odzivanje na korupcijo ne omogoča dolgoročnega izboljšanja situacije in da celovito in modro odzivanje na problem korupcije celo temelji na preventivi. Proti ukinitvi so tudi zato, ker bodo obstoj takšnega organa zahtevale mednarodne obveze.
V SMS še opozarjajo, da je nadzor, ki ga je določal zakon iz leta 1992 in se želi po predlogu zakona ponovno vzpostaviti, opravljala komisija, ki je bila ustanovljena pri državnem zboru in je bila sestavljena iz samih poslancev. Ta nadzor se je izkazal kot neustrezen, in sicer tako zaradi pomanjkanja kadra in nezadostnih sredstev, namenjenih delu komisije, kot zaradi konflikta interesov, saj naj bi prek nje poslanci pravzaprav nadzirali sami sebe. Prav tako naj bi po novem zakonu sami sebe nadzirali tudi funkcionarji sodne veje oblasti.
Zakonski predlog, ki predvideva ukinitev komisije za preprečevanje korupcije kot samostojnega državnega organa oziroma prenos njenih pristojnosti na državnozborsko komisijo, je v zakonodajni postopek vložila SNS s prvopodpisanim Zmagom Jelinčičem. Osnovni koncept, ukinitev komisije, je podprla tudi vlada, medtem ko mu nasprotujejo v opozicijskih LDS in SD.