Po odločitvi avstrijskega ustavnega sodišča, da slovenščina tudi v prihodnje na okrajnem sodišču v Celovcu ne bo dovoljena kot uradni jezik, je tako kot Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) tudi Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) danes zahtevala politično rešitev vprašanja. Kot so v utemeljitvi zapisali sodniki, je za priznanje slovenščine kot uradnega jezika na sodišču odločilen delež slovensko govorečega prebivalstva v posameznem sodnem okraju. Kot merilo je ustavno sodišče v razsodbi o uradnem jeziku iz leta 2000 navedlo "več ko deset odstotkov" manjšinskega prebivalstva. V sodnem okraju Celovec pa je po popisu prebivalstva iz leta 2001 znašal delež slovensko govorečega prebivalstva le 2,2 odstotka, pa tudi leta 1951 je bil delež s 6,8 odstotka znatno pod desetimi odstotki. Ustavno sodišče je s tem zavrnilo pritožbo koroškega Slovenca, ki je uredbo o uradnem jeziku ocenil za protiustavno.
SKS in NSKS zahtevata spremembe
SKS po danes objavljeni razsodbi ustavnega sodišča zahteva od avstrijske vlade spremembe sodnih okrajev tako, da se lahko v obstoječih okrajnih sodiščih zagotovi slovenščina kot uradni jezik vsem pripadnikom slovenske narodne skupnosti v dvojezičnih občinah, v katerih je delež pripadnikov manjšine večji od deset odstotkov. "S takšno politično rešitvijo bi zagotovili dolgoročno ohranitev okrajnih sodišč v Pliberku, v Železni Kapli in v Borovljah in tudi prepovedali morebitne načrte za zapiranje dvojezičnih okrajnih sodišč", je v sporočilu za javnost zapisal predsednik SKS Bernard Sadovnik.
Tudi NSKS je pred tem pozval k politični rešitvi in menil, da treba poskrbeti za tako organizacijo sodnih okrajev, ki bo omogočila pravico do sodnih postopkov v slovenščini tudi pripadnikom slovenske narodne skupnosti iz sodnih okrajev Celovec, Velikovec in Beljak.