Bojan Petan je znan po tem, da bi bil rad lastnik Dela, je pa večinski lastnik Dnevnika. Povezujejo ga z vrhom LDS, okrog njegovega imena oziroma njegovega matičnega podjetja DZS pa spletajo mreže domnevno povezanih oseb, ki naj bi nadzorovale marsikaj, predvsem pa medije in založništvo. Bojanu Petanu nekateri pravijo kar medijska hobotnica. Hobotnice so spletene okrog DZS, Dnevnika, Term Čatež, lastnica je tudi DZS, Marino Portorož in Petana samega.
Bojan Petan, predsednik uprave DZS, pravi, da na "hobotnici", ki jo je prebral in se tudi malo zgrozil, ničesar od tega preprosto ni res. Vse naložbe, ki jih DZS ima, so javne in so na DZS-ju samem, skratka ni nikakršnih posrednih naložb ne v medijih ne v drugih družbah." Neven Borak, direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev, pa pravi, da "imajo občutek, da so spet naleteli na eno parkirno gnezdo."
V Agenciji zdaj preverjajo zadnji nakup DZS Delo prodaje. Pred nekaj dnevi so kupili 11 in pol odstotka družbe, vendar sumijo, da imajo tam s svojimi prijatelji že precej večji vpliv. Borak meni, da "kaže, da največ informacij o tem, da je nekaj narobe v naših delniških družbah, in vseh teh kapitalskih povezavah na žalost prihaja samo v tem, če se bratovščine znotraj sebe skregajo, in nekdo izstopi ven, in takrat potem vsi letajo na nadzorne inštitucije, poskušajo uveljavljati svoje pravice in vsak drži figo v žepu".
Petan, po poklicu pravnik, je svoj pohod z DZS začel leta 1998, prej je deloval v družbi za upravljanje LB Maksima. Do lani je bil tudi član državnega sveta, še zdaj pa je predsednik občinskega odbora LDS v Brežicah. Zdaj pravi, da to ne bo več dolgo. Na Dolenjskem ga namreč povezujejo z vsemi mogočimi lokalnimi zdrahami in aferami. Zadnja je na primer propad posavskega gradbeništva. Petan pravi, da za veliko stvari, katere se mu pripisuje oziroma za katere naj bi imel zasluge, preprosto pri tem nima nič, konkretno v tem primeru njegove osebne vloge ni.
Ko smo preverjali na drugi strani, nismo našli sogovornika - komentirali za zdaj ne bomo, ker nočemo težav, so povedali. Znani so tudi založniški apetiti DZS. Pred leti so želeli prevzeti Mladinsko knjigo, Založbo Obzorja so dobili in zdaj jih krivijo za njen stečaj. To pa seveda ni vse, manjkajo predvsem Terme Čatež in mediji. Petan pravi, da "so za slovenske razmere mediji, vsaj tiskani del, nadpovprečno donosni."
Bil je v Večeru, zdaj naj bi se dogovarjal s Pristopom, kupoval je Mladino, imel je radijske postaje, in želel si je predvsem časopis Delo, ki ga je potem dobila Pivovarna Laško. In zdaj. Petan: "DZS ima na medijskem področju praktično samo eno naložbo, to je 51 % delnic časopisne družbe Dnevnik, DZS v nobenem drugem mediju v Sloveniji ni".
Dr. Sandra Bašić Hrvatin, medijska analitičarka, meni, da če se pogleda dejansko strukturo posameznih medijskih lastnikov, ko se prebije skozi vsa ta podjetja z eksotičnimi imeni, in pogleda natančno kdo ima kaj, potem pa se vidi, da od navidezne razpršenosti in navidezne lastniške pluralnosti tega praktično ni več. Koncentracija vpliva na to, da se tudi medijske vsebine koncentrirajo, kar pomeni, da bomo imeli navidezno veliko število medijev, ki jih nadzoruje zelo majhno število lastnikov, ki pa zato ker želijo čimveč profita, na ta način tudi homogenizirajo vsebine."
Precej novinarjev Dnevnika ni ravno zadovoljnih z večinskim lastnikom, čigar vizija naj bi bila le zmanjšati stroške dela in dobiček, in še enkrat dobiček, ne glede na vse. Sicer pa je Petan človek, ki je bil v ozadju in morda ne bo več, saj je DZS že prevelika. Petan je bil in je politik, čeprav se zdi kot bi se najraje umaknil, da pri poslih ne bi bilo škode. V vsekakor pa hodi po robu dovoljenega. In mnogi preverjajo, ali je ta rob že kje prestopil.