Ukinitev Radia dva je od ORF, ki je financirala njegovo delovanje, zahteval Jörg Haider zaradi obtožb na račun radia. Državno tožilstvo je Haiderjevo ovadbo pozneje zavrglo, kancler Wolfgang Schüssel pa je reševanje financiranja radia povezoval z ureditvijo vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem. S čim je ORF utemeljila prenehanje financiranja Radia dva?
Uradni razlog avstrijske državne radiotelevizije je bilo pomanjkanje finančnih sredstev in sklicevanje na trditev, da je kooperacija Radio dva, v kateri sta poleg že omenjene radijske postaje sodelovala še slovenski oddelek koroške ORF (ta dnevno oddaja 50-minutni spored) ter radio Agora, »prostovoljna storitev« avstrijske nacionalke. Sicer pa so vse politične okoliščine, zlasti z ozirom na lansko propadlo konferenco konsenza o razsodbi ustavnega sodišča o dvojezičnih krajevnih napisih, kazale na kazensko akcijo, ker slovenska narodna manjšina ni bila zadosti ubogljiva.
Vaša prva stavka v februarju je naletela na velik odziv v medijih. Izrazi podpore so prihajali od povsod, kako pa so se odzvali avstrijski mediji?
Osrednji vseavstrijski dnevniki so temu vprašanju praviloma posvetili krajšo vest, nekateri so se celo nekoliko bolj poglobili. Značilno in tudi pričakovano pa je bilo, da je najbolj brani avstrijski časnik Kronenzeitung to temo popolnoma prezrl, saj ta dnevnik o zadevah slovenske skupnosti skoraj izključno poroča z negativne plati. ORF sama pa je v svojem rednem programu na tem področju blestela predvsem s popolnim molkom, izjema sta bila le slovenski spored koroške ORF in dunajska manjšinska redakcija, programa torej, ki sta že po svoji vsebini namenjena manjšinskim vprašanjem. Velja pa v Avstriji pravilo: če ORF o nečem ne poroča, potem tega ni.
V katero smer so se stvari, v obdobju od končanja prvega dela stavke do danes, premaknile? Na katerih ravneh ste skušali rešiti vprašanje financiranje radia?
Okrepila so se predvsem prizadevanja na ravni Sveta Evrope in Evropskega parlamenta, bolj zadržano pa sta se vedli obe osrednji politični organizaciji slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Postopno pa so bili zaznavni tudi prvi premiki na ravni ORF. Tako je njena generalna direktorica Monika Lindner 10. marca napovedala možnost ustanovitve lastnega slovenskega radijskega kanala, če bi avstrijska vlada za to ustvarila tudi ustrezne zakonske in finančne pogoje. Ta napoved je sicer bila popolnoma v našem smislu, saj si je slovenska narodna skupnost vseskozi prizadevala za celodnevni slovenski radijski spored v okviru ORF, ki kot edina lahko zagotovi tako trajno rešitev kakor tudi delovne pogoje za kakovosten spored. Ustanovitev zasebne radijske postaje leta 1998 je bila le izhod v sili, ker ORF tedaj nikakor ni bila pripravljena za celovito medijsko oskrbo Slovencev na avstrijskem Koroškem. V statutih Radia dva je zato tudi zapisano, da ta radijska postaja ob zagotovitvi vseh okvirnih pogojev takoj preneha delovati v prid celodnevnemu slovenskemu sporedu pod okriljem ORF.
Ali ste zadovoljni z vlogo slovenskih oblasti, ki so jo pri reševanju vprašanja Radia dva odigrale, in kaj od njih še pričakujete?
Brez intervencij Republike Slovenije pri Svetu Evrope, Evropskem parlamentu in avstrijski vladi nikoli ne bi bilo mogoče doseči te politične perečnosti, ki jo slovensko radijsko vprašanje trenutno ima. Vedno se je mogoče spraševati, če vplivanja, intervencije in diplomatski ukrepi v zadnjih mesecih ne bi mogli biti še močnejši, vendar je po naši oceni vloga Republike Slovenije bila izjemnega pomena. Ravno to pa pričakujemo tudi za prihodnje, da namreč prizadevanja slovenskih oblasti v tem vprašanju ne bi popustila in da bi matica z vsem svojim vplivom in potencialnimi sredstvi preprečila ukinitev sedaj obstoječega slovenskega radijskega sporeda na avstrijskem Koroškem.
Končna rešitev financiranja radia je kot kaže pred vrati. Kakšen dogovor pričakujete?
Ustanovni svet avstrijske državne radiotelevzije ORF je na svoji seji v sredo, 26. marca, vodstvu medijske ustanove dal priporočilo, naj z avstrijsko vlado začne pogajanja o finančnih in pravnih okvirih za ustanovitev tako imenovanega manjšinskega radijskega kanala. To pomeni, da bi v prihodnje celodnevni slovenski radijski program oblikoval in seveda tudi financiral ORF v svoji pristojnosti - ORF torej Radia dva ne bi financiral, družba Radio dva d.o.o. bi dala v najem samo še radijsko frekvenco, ne bi pa bila odgovorna za pripravo programske vsebine - ob upoštevanju pričakovanja, da bi ORF prevzel tudi sedanji kader Radia dva. Skratka, udejanjila bi se dolgoletna zahteva slovenske narodne manjšine na avstrijskem Koroškem po celovitem slovenskem radijskem sporedu na ORF - konec koncev ima tudi družba Radio dva d.o.o. v svojih statutih zapisano, da takoj preneha delovati, brž ko bi se celodnevni slovenski radijski spored oblikoval pod okriljem in seveda tudi v dolgoročno zagotovljeni obliki ORF.
Stavka je končana, vprašanje financiranja radia pa še ni rešeno. Kdo bo do dokončne rešitve vprašanja kril stroške delovanja radia?
To je trenutno seveda najbolj nujno vprašanje. V pogovorih z ORF se bo v prihodnjih dneh skušalo najti potencialne in realne oblike, pri čemer so bile izrečene neobvezne obljube, »da ta problem ne bi smel zaustaviti celotnega procesa«. Upamo pa tudi, da slovenska matica v tej zadevi ne bi popustila in bi z vsem svojim vplivom in potencialnimi sredstvi preprečila ukinitev sedaj obstoječega slovenskega radijskega sporeda na avstrijskem Koroškem po 31. marcu.