Odbor se je na izredni seji sestal na zahtevo NSi in SDS. Kot sta povedali poslanka NSi in predsednica odbora Vida Čadonič Špelič in poslanka SDS Alenka Helbl, rejci potrebujejo odziv države in pomoč takoj. Helblova je pozvala k takojšnjemu izvajanju učinkovitih ukrepov. "Najbolj pomembno je, da podpremo zahtevo rejcev za takojšnje cepljenje živali proti tej bolezni, da država cepivo plača in da rejcem prizna odškodnino," je dejala Čadonič Špeličeva.
Predsednik zveze društev rejcev drobnice Roman Savšek je opozoril, da so stvari na terenu alarmantne. "V rejah je izpad med 10 in 70 odstotki živali, tako da službe, ki bi morale odvažati kadavre s kmetijskih gospodarstev, tega ne dohajajo," je opisal. Zavzel se je za dodatne ukrepe za čimprejšnji odvoz ter za ustrezne rešitve glede administracije.
Predstavniki različnih organizacij rejcev tako drobnice kot govedi so opozorili, da so zaščitne ukrepe za živali začeli izvajati takoj, na očitke, da niso cepili živali, pa odgovorili, da cepiva sploh ni bilo in ga še vedno ni dovolj na voljo. Zato so državo pozvali k takojšnji nabavi cepiv, ki pa morajo biti po opozorilih predstavnice sindikata kmetov Andrejke Majhen tudi kakovostna.
Predsednik zveze rejcev govedi rjave pasme Tomaž Modic je ocenil, da je "država pustila rejce na cedilu". Februarja, ko je o bolezni prav tako razpravljal odbor, ki je zavrnil sklep, s katerim bi ministrstvu predlagali, da rejcem zagotovi brezplačno cepljenje živali proti tej bolezni, so začeli rejce obveščati o možnih ukrepih. Ti so se tudi prijavili za cepljenje, "a do danes se ni zgodilo nič", je opisal.
Največja smrtnost se zaradi te bolezni pojavlja pri drobnici, kjer pa težava ni samo izguba živali, temveč tudi posledice za nadaljnjo prirejo. Savšek je ocenil, da bodo od poginule ali bolne ovce dve leti brez dohodka. "Rejcem bo treba pomagati, sicer bodo kmetije, večinoma hribovske, propadle," je pozval. Rejec Aleš Hvalc je ob kritju neposredne in posredne škode za pomoč sektorju ovčereje predlagal dodano pomoč v obliki sektorskega razpisa.
Pri govedu trenutno ni velikih poginov, imajo pa velike izpade v proizvodnji, je povedal Modic. Po njegovih besedah so rejci izvedli ukrepe, kot so zapiranje živali v hlev in opustitev paše. A kot je opozoril predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Jože Podgoršek, so informacijo o tem, ali bodo za to lahko uveljavljali višjo silo, dobili šele septembra.
"Imamo sicer pravilnik, nimamo pa nacionalnega načrta za obvladovanje te bolezni," je dejal Podgoršek, pri čemer je Modic opozoril na pojav vedno novih sevov. V zbornici že delajo prve ocene škode, težava bo po Podgorškovih besedah popis škode zaradi bolezni in izpada dohodka. Ob nedostopnosti cepiv je opozoril na nedostopnost do repelentov, saj se bolezen prenaša z mušicami, in na sicer čudno komunikacijo pristojnih. "Potrebujemo jasno komunikacijo," je dejal.
Rejci so opozorili tudi na težavo širjenja te bolezni na divjad. Direktor zavoda za gozdove Gregor Danev je pozval h komunikaciji in takojšnjim jasnim navodilom upravljalcem lovišč, če bo bolezen potrjena na muflonu. "Divjad je lahko bazen za prenašanje te bolezni. Najboljši ukrep je, da so vsi možni ukrepi izvedeni za rejne živali, pri divjadi je eden ključnih ukrepov lahko samo odstrel," je povedal.
Čadonič Špeličeva je ob prekinitvi seje na pristojne apelirala, naj do nadaljevanja seje pripravijo odgovore na to, ali bo država uvedla obvezno cepljenje, kdaj in kako ga bo začela izvajati in ali ga bo plačala, ker predlagajo predlagatelji zahteve za izvedbo seje odbora. "Potrebujemo odgovore, kaj bodo strokovne in odgovorne službe naredile, da rejcem ponudi najboljši servis," je dejala.
Odbor je medtem na današnji redni seji soglašal s predlogom novele zakona o gozdovih, ki prinaša spremembe v sestavi sveta zavoda za gozdove in svetov območnih enot zavoda. Potrdil je dopolnila Svobode in SD, ki so sledila pripombam zakonodajnopravne službe DZ. Kot dopolnilo odbora je podprl predloga NSi, da imajo v svetu zavoda predstavnika tudi lastniki gozdov ter da ima združenje hribovskih in gorskih kmetov neposredno članstvo v območnih enotah.
Ni pa podprl dopolnil Levice, da bi fizične osebe lahko brez pisnega soglasja lastnika gozda pobirale ostanke sečnje, da bi se preprečilo širjenje nabora objektov, ki se jih lahko ogradi, ter za drugačno sestavo svetov območnih enot.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.