Pogosto uriniranje, neobičajno velika žeja in nehotena hitra izguba telesne teže, vse to so znaki ki, če se pojavijo hkrati, opozarjajo na možnost previsokega krvnega sladkorja. Slednje je posledica sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra. Omenjeno bolezen pa imenujemo sladkorna bolezen ali diabetes.
Sladkorna bolezen je v porastu tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Kljub velikemu številu sladkornih bolnikov, pa v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije opozarjajo, da je sladkorna bolezen ugotovljena samo pri polovici oseb, ki jo imajo, od teh jih je le polovica deležna zdravljenja, med njimi pa jih samo polovica dosega cilje zdravljenja in le polovica želene rezultate, kažejo izsledki raziskave Mednarodne diabetične zveze (IDF). "V Sloveniji imamo približno 125 tisoč ljudi s sladkorno boleznijo in veliko takšnih, ki še ne vedo, da jo imajo. Ne vodimo pa registra bolnikov, čeprav na to opozarjamo že vrsto let. Bolezen je kronična, kar pomeni, da ni ozdravljiva. Zato lahko največ pripomoremo z ozaveščanjem, da osebe prepoznajo svoje stanje. V nasprotnem primeru, lahko pride do zapletov," izpostavlja Alojz Rudolf, podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije.
In čeprav sladkorna bolezen ne boli, pa povzroča številne zaplete in predstavlja velik dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja. "Sladkorni bolniki večinoma ne umirajo zaradi sladkorja kot takšnega, ampak zaradi zapletov, ki jih ta bolezen povzroča. To je pogost pojav zlasti pri diabetikih tipa 2, ki umirajo zaradi srčnega infarkta, pogosto imajo zaplete z žilami na nogah in vsem, kar iz tega sledi," pa opozarja Matija Cevc, predsednik Drštva za zdravje srca in ožilja.
V Sloveniji je sicer samo lani zaradi sladkorne bolezni umrlo 327 oseb, od tega 154 moških in 173 žensk, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Sicer pa sladkorna bolezen ne pesti le odrasle, ampak narašča tudi v otroštvu in mladostništvu, in tudi zato predstavlja velik izziv.
Sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima od 90 do 95 odstotkov obolelih, se pojavlja v odrasli dobi, s staranjem pa delež strmo narašča. Glede na neugodni življenjski slog mladih ljudi ter otrok in mladostnikov, ki je povezan tudi s povečevanjem telesne teže in pomanjkanjem gibanja, se starostna meja ob pojavu sladkorne bolezni vse bolj niža in se pojavlja tudi že v otroštvu. Sladkorna bolezen tipa 1 pa je še vedno najpogostejša sladkorna bolezen otrok in mladostnikov, čeprav se lahko pojavi v kateremkoli življenjskem obdobju.
Sladkorna bolezen tipa 2: krvni sladkor se dviguje zelo počasi, lahko tekom let. Posamezniku nekoliko previsoke vrednosti krvnega sladkorja ne povzročajo težav, čeprav tihe začetne poškodbe na žilju že nastajajo. Ta težave ponavadi zazna šele, ko je krvni sladkor že zelo visok, preko 10 mmol/l, kar se lahko zgodi šele čez nekaj let. To je izgubljena priložnost. Slakdorno bolezen tipa 2 je nujno odkriti takoj, ko se pojavi.
Podatki NIJz sicer kažejo, da je sladkorna bolezen pri moških med 40. in 75. letom 1,5- do 2-krat pogostejša kot pri ženskah iste starosti. Prav tako ima ugotovljeno sladkorno bolezen vsak peti moški in vsaka deseta ženska nad 65 let. Je pa v vzhodnem delu države sladkorna bolezen pogostejša. Lani je zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo okoli 111.400 oseb, med starejšimi od 65 let jih kar 17 odstotkov prejema zdravila za zniževanje krvnega sladkorja. Polovica prejemnikov zdravil za sladkorno bolezen je starejših od 67 let. V zadnjih letih se je število ljudi, ki prejemajo zdravilo za zniževanje glukoze v krvi povečalo za 2–3 odstotke vsako leto (do 2500 oseb letno). Samo z inzulinom se je lani zdravilo okoli 16.700 pacientov, vseh prejemnikov inzulina pa je okoli 33.650.
Izdatki za zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, ki se predpisujejo na recet, so v letu 2016 znašali nekaj manj kot 30.332.000 evrov, za medicinske pripomočke za zdravljenje sladkorne bolezni pa 18,0 milijona evrov. Med temi so diagnostični trakovi za določanje glukoze v krvi predstavljali tri četrtine stroškov za vse izdane pripomočke pri zdravljenju sladkorne bolezni.
Poleg zdravil in pripomočkov za zdravljenje sladkorne bolezni, pa sta nujna sestavna dela uspešnega zdravljenja tudi skrb za prehrano in gibanje. Bolniku s sladkorno boleznijo se za izboljšanje urejenosti glikemije, vzdrževanje primerne telesne teže in zmanjšanje tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni priporoča vsaj 150 minut aerobne telesne dejavnosti (od 50 do 70 odstotkov maksimalne srčne frekvence) na teden ali vsaj 90 minut aerobne vadbe (od 70 do 85 odstotkov maksimalne srčne frekvence) na teden. V zvezi z nastankom sladkorne bolezni tipa 2 je gibanje zelo pomemben zaščitni dejavnik, ki je ugoden za telo ter neodvisen od telesne teže.
Pri slovenskem prebivalstvu žal nezdrave izbire življenjskega sloga vztrajajo. Debelost je namreč glavni neodvisni dejavnik tveganja tako za sladkorno bolezen kot srčno-žilne bolezni. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije gre čezmerni telesni masi pripisati 65–80 odstotkov novih primerov sladkorne bolezni tipa 2. Porast telesne mase je največji pri mlajših in osebah srednje strosti, kar se bo odrazilo v povečani incidenci sladkorne bolezni, ko bodo te skupine dosegle kritično starost za pojav sladkorne bolezni tipa 2.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.