'Bolezen ni šla iz hleva v hlev'

Prvi primer okužbe z antraksom pri govedu v Žičah pri Slovenskih Konjicah nima nič skupnega z drugim primerom okužbe v Kamni Gori, je dejala direktorica Veterinarske uprave (Vurs) Vida Čadonič Špelič in poudarila, da se bolezen ni prenesla iz enega v drugi hlev. Zelo obsežne epizootiološke poizvedbe na terenu so pokazale, da je v prvem primeru — 13. oktobra —, ko je poginilo več živali naenkrat, šlo za okužbo iz hrane, torej iz krme, kot se ponavadi okužba pri živalih tudi zgodi, je na današnji novinarski konferenci pojasnila direktorica Veterinarske uprave RS (Vurs).

Prvi kmet je pasel ob reki Dravinji, poleg tega je polagal suho krmo. "Domnevamo, da je okužena slednja," je dejala in dodala, da so od domačinov izvedeli, da je bilo na parcelah, kjer je bila pokošena krma, nekoč grobišče oziroma jama grobnica, kamor so poginule živali zakopavali. Drugi kmet je pasel na hribu, krme in paše pa nima na istih površinah, kot jo je imel prvi kmet. Je pa kosil in delal silažo, krmno in koruzno, na svojih in sosednjih površinah, ki jih ima v najemu. Kot je zatrdila, so po temeljitem pogovoru z njim in drugimi izvedeli, da so bila ravno tako tudi na teh parcelah nekoč pokopališča za živali.

So krive poplave?

Na območju, kjer sta se pojavila oba primera, so bile tudi poplave. Letos so bile izrazite, predvsem 23. avgusta. Takrat so bile površine, s katerih je krma, poplavljene. "Ravno te poplave so po našem mnenju vzrok, da so spore priplavale na površino, kontaminirale krmo in kasneje živali," je pojasnila. "Veterinarji vemo, da so tudi klimatske spremembe lahko vzrok za širitev nekaterih tipičnih bolezni," je dejala in dodala, da je letos Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE) poudarila, da se lahko pričakuje pojav tistih bolezni, ki so že pozabljene, predvsem tistih bolezni, ki jih povzročajo spore ali vektorji. Oboje se v Evropi tudi potrjuje. "Imamo bolezen plavega jezika, ki se prenaša z vektorji, in redkeje tudi bolezen antraks," je pojasnila. Zadnji primer je bil na Finskem septembra letos, lani pa je bil tudi v Franciji, na Madžarskem, v Italiji in Romuniji, ima ga tudi Hrvaška. To so bolezni, ki niso izumrle in se sporadično pojavljajo, je dejala in dodala, da je k ponovnemu pojavu teh bolezni pripomoglo tudi to, da so svet in Evropo zajele podnebne spremembe.

Ob sumu na antraks v Sloveniji so bili takoj izrečeni ukrepi: prepoved prometa z živalmi, prepoved razvažanja gnoja in gnojevke, prepoved klanja živali, neškodljivo odstranjevanje trupel, dezinfekcija in dezinsekcija, zamenjava krme in postavitev dezbariere na kmetiji. Vurs je prav tako razširil območje, na katerem bodo izvajali cepljenje. Zajema 373 kmetijskih gospodarstev oziroma 5295 govedi in 478 glav drobnice.

Nevarnosti za ljudi ni

Predstojnica Centra za nalezljive bolezni Alenka Kraigher je pojasnila, da je glede na razširjenost antraksa pri živalih bolezen pri človeku redka, ker je človek v samo nekaterih okoliščinah izpostavljen okužbi. Okoliščine so lahko stik z bolno živaljo, lahko so spore, ki so nahajajo v izdelkih živalskega izvora, lahko pride do vdihanja spor, lahko tudi s kontaminirano hrano, če ta ni ustrezno pripravljena, in v laboratorijih, kjer potekajo preiskave. Kot je pojasnila Kraigherjeva, sta bila zadnja zabeležena primera antraksa pri človeku v Sloveniji leta 1983. Antraks pretežno, v 95 odstotkih, poteka v kožni obliki, le majhen del poteka v prebavni obliki in pljučni obliki. Bolezen je ozdravljiva z antibiotiki.