Bolje plačana dežurstva

Poslanci in poslanke so po skrajšanem postopku sprejeli novelo zakona o zdravniški službi. Z novelo se za zdravnike in druge zdravstvene delavce in sodelavce ureja način plačevanja dežurstva ter dodatek za povečan obseg dela. Največ pomislekov so imeli poslanci opozicijske LDS, med drugim tako o umeščenosti obeh predlogov v okvir celovitega urejanja sistema plač v javnem sektorju kot tudi glede finančnih posledic.

Bručan: Gre za uresničitev dogovora

Minister za zdravje Andrej Bručan je pojasnil, da gre pri določitvi plačila dežurstva za uresničitev dogovora med ministrstvom za zdravje, Zdravniško zbornico Slovenije in sindikatom Fides iz leta 2004. Vnašajo se tudi spremembe zaradi uskladitev z določbami zakona o prekrških ter zakona o priznavanju in vrednotenju izobraževanja oz. sledijo odločbi ustavnega sodišča v delu, ki se nanaša na članarino v zdravniški zbornici. Prav tako se v predlogu natančneje ureja način nacionalnega razpisovanja specializacij zdravnikov.

LDS kritična

Do novele zakona so bili kritični predvsem v opozicijski LDS, kjer po besedah Ljuba Germiča ne nasprotujejo urejanju plač zaposlenih v zdravstvu, menijo pa, da način plačevanja povečanega obsega dela in izplačevanje nadur ne sodi v zakon o zdravniški službi, ampak v kolektivno pogodbo. Germič je opozoril tudi na finančne posledice zakona, saj ni nikjer opredeljeno, kakšen obseg sredstev in iz katerih virov se bo namenil povečanemu obsegu dela. Zanima jih tudi, ali se bo zaradi novega načina plačevanja dežurstva zmanjšal obseg pravic, saj je sedaj predvideno le, da se v ta namen znotraj sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije prerazporedi 1,6 milijarde tolarjev.

Koalicija podprla predlagane rešitve

V koalicijskih strankah so predlagane rešitve podprli, pri čemer so med drugim poudarjali, da predlagani zakon vrednotenje dežurne službe za zagotavljanje 24-urnega zdravstvenega varstva ureja ne le za zdravnike, ampak tudi za ostale zdravstvene delavce in sodelavce, ki so bili v preteklosti večkrat zapostavljeni. Glede na pomanjkanje zdravnikov in tudi drugega medicinskega osebja pa bo način plačevanja dodatnih obremenitev stimulativno vplival na vse, ki delajo v zdravstvu.

Dopolnila niso dobila podpore

V opozicijskih SD in SNS so želeli rešitve izboljšati s svojimi dopolnili, ki pa niso dobila ustrezne podpore. Med drugim bi tako v SD kot SNS želeli dvigniti starostno mejo zdravnikov, po kateri jim praviloma ni treba dežurati, in sicer s 50 na 55 let. Kot je pojasnil Bogdan Barovič (SNS), bi tako prispevali k reševanju problematike čakalnih dobe in pomanjkanja zdravnikov. Bojan Kontič (SD) pa je dodal, da bi s tem olajšali delovanje javnih zavodov ter dežurne službe za zagotavljanje 24-urne zdravstvene službe. Opozoril je tudi na potrebo po sprejetju strategije na področju zdravstva in do takrat predlagal ministru, naj s "podeljevanjem koncesij ne prehiteva po desni". Po Bručanovih besedah pa bi morali pred takšno spremembo doseči konsenz tudi z zdravniškimi organizacijami.

V SD in SNS so predlagali tudi dopolnili, s katerim bi omogočali sklepanje podjemnih pogodb tudi z zaposlenimi v lastnem javnem zavodu. Zdravstveni minister temu ni nasprotoval, menil pa je, da bi to povzročilo neenakost med posameznimi vejami v javnem sektorju. Na pomisleke, ali bo šlo za dodatek za opravljanje dela po končanem rednem delu ali morda tudi za dodatno delo v njegovem okviru, pa je pojasnil, da gre za posebna sredstva praviloma za delo prek polnega delovnega časa, vsako tako dodatno delo pa bo treba dodatno obrazložiti in pridobiti soglasje.