'Bolje roza kot groza!' Bi lahko dobili novo turistično znamenitost?

"Gverilska ustvarjalnost je vedno navdihujoča, saj v ospredje ne postavlja avtorja, ampak ustvarjalni namen. Zato se mi zdi ta poteza v kreativnem kot tudi komunikacijskem smislu izjemna,'' meni kreativni direktor Aljoša Bagola. A pravi, da bi moralo biti izpolnjenih še nekaj pogojev, da bi postala zanimivost: ''Najprej je treba akcijo in nastali artefakt poimenovati oz. "pobrendirati". Jaz bi mu recimo dal ime Bolje roza kot groza! Nato bi to morali spraviti v kontekst boja za enakopravnost žensk, v kontekst boja proti zadrtosti države, iz bližnje Hale Tivoli in avtobusnega postajališča speljati roza črte kot usmerjevalnike k tanku, ter zraven tanka postaviti še kakšno stojnico z brezplačno roza sladkorno peno in brošurami o aktualni tematiki (enakopravnost žensk, družinski zakonik …).''

Bagola je prepričan, da takšne stvari učinkujejo, in opozarja, da bi to akcijo predvsem morala znati izkoristi država in se ''ne cmeriti zaradi dejstva, da se tanka ne da spraviti nazaj v originalno barvo, ampak to akcijo široko sprejeti in jo obrniti sebi v prid. To se je ne nazadnje zgodilo pred Muzejem za novejšo zgodovino in kar se je zgodilo, je akcija najnovejše zgodovine. Jaz bi bil na njihovem mestu zelo hvaležen za to, da bo očitno obstajala še novejša zgodovina".

Zgodovinar dr. Božo Repe se je pred tem načeloma ''zavzemal za to, da se ta tank odstrani, ker mislim, da ne sodi pred Muzej novejše zgodovine, ker imamo že muzej v Pivki.'' Za to so si prizadevali tudi direktorski kandidati Muzeja. Alternativna ideja, da tank ostane rožnat, pa se mu ne zdi slaba: ''Malo spominja na 60. leta in flower power generacijo in se mi ne zdi nič slabega. Konec koncev ima simbolno sporočilo: mir, ljubezen, svoboda.''

Ideja Bagole se mu zdi dobra, dodal pa bi še dvoje: ''Mislim, da lahko simbolno izrazimo svojo voljo, željo po miru. Veste, da so mirovne pobude v Sloveniji zelo močne, da je pobudo Mladine podpisalo že več kot 20.000 ljudi, zato da bi v Sloveniji ukinili vojsko oziroma bi jo preoblikovali. Lahko bi poudarili, da smo večkrat izrazili, da Slovenci ne želimo biti del te svetovne vojaške ''mašinerije'', ki v imenu kapitala po različnih koncih sveta nekaj ureja.''

Z ljubljanskega in slovenskega vidika pa se dr. Repetu zdi pomembno, da se bodo ljudje, ki jih bo tank zanimal in si ga bodo prišli ogledat, odločili, da gredo tudi v muzej. ''Muzej se spreminja, mislim, da ima danes dobro direktorico, ki skuša stvari nekako modernizirati, pripeljati ljudi in bi bilo prav, da se naredi od tanka tistih nekaj korakov še v muzej.''

Petra Stušek z ljubljanskega Zavoda za turizem meni, da gre za vprašanje, ali roza tank sodi v kontekst. Vendar dodaja, da bi ga v Zavodu za turizem podprli, če bi bil uspešen turistični produkt.

Na potezi je torej Muzej novejše zgodovine, kjer so bili v četrtek nad dogodkom pretreseni. Danes so nam poslali skopo izjavo za javnost, v kateri sporočajo, da ''v Muzeju potekajo pogovori z Vojaškim muzejem Slovenske vojske glede nadaljnjega postopanja. Ko bo odločitev sprejeta, bomo o tem obvestili javnost''. Primer so sicer v muzeju prijavili pristojnim organom, ki ga še preiskujejo.

Ideja o roza tanku je bila v preteklosti že večkrat uporabljena. Lani so, denimo, rožnati oklepnik št. 23 znova postavili na ogled na osrednjem praškem trgu.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!