Boljša varnost podatkov?

Z začetkom aprila je začela veljati novela zakona o tajnih podatkih, ki podrobneje ureja vsebino varnostnega vprašalnika za dostop do teh podatkov.

Novela zakona o tajnih podatkih nadgrajuje nacionalni sistem obravnavanja in varovanja tajnih podatkov, je ob obravnavi predlaganih rešitev na državnozborskem zasedanju 1. marca poudaril Vojko Kos, direktor vladnega urada za varovanje tajnih podatkov, nacionalnega varnostnega organa, ki izvaja zaščitne varnostne ukrepe na področju tajnih podatkov. Na podlagi novele zakona o tajnih podatkih se bo tako zagotovila večja učinkovitost sistema in posledično večjo varnost nacionalnih in tajnih podatkov zveze NATO in Evropske unije.

Nič več nepotrebnega kopičenja

S spremembami zakona je podrobno opredeljena vloga informacijskega pooblaščenca in postopek, v katerem se ugotavlja javni interes glede razkritja podatkov. Pooblaščena oseba bo morala tajne podatke stopnje tajnosti strogo tajno pregledati enkrat letno, podatke o ostalih stopnjah tajnosti pa vsaka tri leta in oceniti, ali še obstaja potreba po njihovi tajnosti. Tako se po Kosovih besedah zagotavlja, da ne bo prihajalo do nepotrebnega kopičenja tajnih dokumentov, saj se zaradi hitrih sprememb pogosto spreminjajo okoliščine, na podlagi katerih se določajo škodljive posledice oziroma stopnje tajnosti.

Z novelo zakona se vsebina varnostnega vprašalnika za dostop do tajnih podatkov razširja na ugotavljanje morebitnih zadržkov za izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, povezanih z boleznimi in duševnimi motnjami, ki bi lahko ogrozile varno obravnavanje tajnih podatkov. Natančneje so tudi določeni podatki, ki jih mora preverjena oseba posredovati za potrebe ugotavljanja njene prezadolženosti oziroma okoliščin, povezanih z njenimi finančnimi razmerami.

Osebni podatki, na podlagi katerih bo mogoče ugotoviti, ali je posamezna oseba vredna zaupanja za dostop do tajnih podatkov, so tako tudi finančne obveznosti posameznika oziroma prevzeta jamstva (na primer krediti, hipoteke in drugo), izrečeni disciplinski ukrepi, odvisnost od alkohola oziroma druge zasvojenosti, stiki s tujimi varnostnimi ali obveščevalnimi službami, članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo vitalne interese države ali držav članic političnih, obrambnih in varnostnih zvez katerih članica je Slovenija.

Bistveno novost pomeni izdaja varnostnega dovoljenja gospodarski družbi ali organizaciji, ki sodeluje pri naročilu z vsebovanimi tajnimi podatki. Dosedanja ureditev je gospodarskim družbam in organizacijam onemogočala, da bi si potrdilo pridobile, še preden se odločajo za sodelovanje na mednarodnih razpisih za pridobitev naročil, vezanih na obravnavanje tajnih podatkov, kar bistveno zmanjšuje njihovo konkurenčnost, je ob parlamentarni obravnavi novele zakona še pojasnil Vojko Kos.

Za izdajo varnostnega dovoljenja organizaciji bodo pristojni trije organi, in sicer ministrstvo za obrambo, policija in Slovenska obveščevalna-varnostna agencija. Varnostno dovoljenje se organizaciji izda praviloma z veljavnostjo petih let, le izjemoma samo za izvedbo enega naročila. S tem se bo povečala konkurenčna sposobnost slovenskega gospodarstva na mednarodnih razpisih, povezanih s tajnimi podatki, ker je pogosto že izdano varnostno dovoljenje pogoj za pridobitev razpisne dokumentacije, je poudaril Kos.

Enoten inšpekcijski nadzor

Novela zakona vzpostavlja tudi pogoje za enoten inšpekcijski nadzor na področju tajnih podatkov. V organih, v gospodarskih družbah in organizacijah, bo inšpekcijski nadzor izvajal Inšpektorat RS za notranje zadeve, razen na obrambnem področju, kjer ga bo izvajal Inšpektorat RS za obrambo.