Boljše življenje v boljšem mestu

Svetovni dan habitata je dan, ki je posvečen mestom in naseljem. Praznujemo ga že 25 let, vsak prvi ponedeljek v oktobru. Slogan letošnjega praznovanja je Boljša mesta, boljše življenje, kar je dobra priložnost, da osvetlimo, kaj nam prinaša prihodnji razvoj mest, in spodbudimo razmislek o novih rešitvah za prihodnost zdravih, varnih in vsem dostopnih človeških bivališč, so zapisali na spletni strani ministrstva za okolje in prostor.

Mesta danes nudijo dom več kot polovici svetovne populacije. Prvič v zgodovini človeštva v mestih živi več ljudi kot na podeželju. Svet je na prelomu tisočletja stopil v urbano dobo. Glede na trenutna gibanja bo v mestih do leta 2050 živelo že 70 odstotkov vseh ljudi na svetu. Kot so zapisali na spletni strani okoljskega ministrstva, bodo podnebne spremembe, usihanje energetskih in drugih resursov, rast prebivalstva in ekonomske nestabilnosti v prihodnjih stoletjih bistveno preoblikovali mesta in način življenja v njih.

Slovenija: Porast suburbaniziranih območij

Za Slovenijo je značilna razpršena in redka poselitev. Prebivalstvo je zgoščeno v večjih urbanih središčih. Med regijami je bila najpogosteje naseljena osrednjeslovenska statistična regija, kamor spada tudi občina Ljubljana, ki je najgosteje naseljena občina. Leta 2008 je na površini enega kvadratnega kilometra živelo nekaj več kot 1000 prebivalcev. Po podatkih Statističnega urada iz leta 2008 sta ljubljanski občini po gostoti poselitve sledili občina Maribor in občina Izola.

Urbane procese v Sloveniji zaznamujejo prostorski procesi, kot so suburbanizacija, večanje prostorske razpršenosti ter spreminjanje tipoloških in okoljskih značilnosti naselij. Suburbanizirana naselja so na novo nastala naselja stanovanjskih hiš nekmečkega prebivalstva v bližini mestnih središč ali so močno preobražene nekdanje vasi. V Sloveniji na suburbaniziranih območjih živi po nekaterih ocenah več kot 30 odstotkov prebivalstva.

Dolgoročen vpliv podnebnih sprememb

Kot so zapisali na spletni strani ministrstva za okolje, je trajnostni razvoj v mestih in naseljih pogojen s spremembami, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Te bodo imele dolgoročen vpliv, ne zgolj v smislu oskrbe z vodo, hrano, energijo in drugimi dobrinami, temveč tudi v smislu možnosti za prihodnji razvoj, kakovosti življenja v mestih ter varnosti. Da je skrajni čas, da začnemo udejanjati nove rešitve in strategije za prihodnji razvoj mest in naselij, kažejo tudi nedavne poplave v Sloveniji.

Žarnič: Moramo poskrbeti, da bodo prebivalci varni

Okoljski minister Roko Žarnič je dejal, da so vsa večja slovenska mesta v malem merilu popolnoma urbana področja. "Tu je izziv, kako v mali deželi z majhnimi mesti funkcionirati tako, kot velike države z velikimi mesti," je dejal. Po njegovih besedah je potrebno imeti celovit odnos do gradnje naselij ter upoštevati socialni, energetski, okoljski ter varnostni vidik. Prav slednji je trenutno najbolj aktualen. "S politiko, načrtovanjem in ukrepi moramo skrbeti, da bodo prebivalci v mestih varni," je dejal ter poleg naravnih nesreč izpostavil predvsem tiste nesreče, ki jih povzročamo sami. "Vemo, da je Slovenija pod hudim evropskim nadzorom zaradi onesnaževanja s CO2," je dejal. Izpostavil je tudi vidik, ki ga sicer ne izpostavljamo, a bi morali biti nanj pri načrtovanju in izvajanju načrtov v mestu bolj pozorni: "To so sovražne dejavnosti posameznikov, kot je kriminal in terorizem."

Dekan Fakultete za arhitekturo Peter Gabrijelčič je dejal, da smo se ob minulih dogodkih končno povprašali o vzrokih ter predvsem pomembnosti urbanizacije.  "Človek in naša družba je tukaj največja vrednota in zanj je potrebno poskrbeti. Zato je družbeno ter prostorsko planiranje tako pomembno," je dejal ter izpostavil pomembnost vmesnih, regionalnih nivojev, ki jih trenutno ni. "Danes poskuša vsaka občina parcialno sama zase reševati neke strani ter meče probleme na sosednjo občino. Narava se žal ne ozira na občinske meje!" je dejal.

Država sofinancira stroške za pripravo študij o protipoplavni varnosti

O protipoplavni varnosti sta razpravljala tudi Mitja Pavliha in Damijan Uranker z ministrstva za okolje. Prvi je poudaril, da so za poselitev na poplavnih in plazovitih območjih odgovorne tudi občine, saj te same skrbijo za varnost, drugi pa, da država že pripravlja študije o protipoplavni varnosti. "Gre za zapletena snemanja z letali, s katerimi se bo povzel natančen reliefni profil. To je najbolj zamudno in tudi najdražje, zato bo četrtino stroškov, ki jih bodo zaradi tega imele občine, plačala država," je dodal, in sklenil z besedami, da se na poplavnih in plazovnih območjih ne sme več dovoliti novih gradenj.