Bolnici s sepso so pomagali prepozno, ministrstvo dogodek obžaluje

Jožica Horvat iz Straže pri Novem mestu je po klicu na interventno številko 112 11. marca letos na prevoz v bolnišnico čakala dva dni, je danes poročal časnik Dnevnik. Reševalci so v tem času dvakrat prišli k njej na dom, prvič po šestih urah od klica na 112, drugič po treh urah, a šele drugič, ko je bila ženska že v zelo slabem zdravstvenem stanju, so jo odpeljali v bolnišnico.

Ob prihodu v bolnišnico je bilo zdravstveno stanje 64-letnice že tako slabo, da je po dveh dneh umrla, je poročal Dnevnik, ki je tudi navajal napoved predsednika zbornice Andreja Možine, da je zdravniška zbornica uvedla nadzor, da bi ugotovili, kje je sistem zatajil. Kot že rečeno, je med Možino in novinarji Dnevnika očitno prišlo do neljubega nesporazuma, saj se niso pogovarjali o istem primeru.

Kaj so dejali v bolnišnici?

Strokovna direktorica novomeške bolnišnice Lučka Kosec je za časnik Dnevnik sicer ocenila, da je nemogoče z gotovostjo reči, ali bi bolnica preživela, če bi jo v bolnico prepeljali že v petek, bi pa zagotovo imela vsaj večje možnosti preživetja.

Kaj pa so dejali v zdravstvenem domu?

Direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto Alenka Simonič pa je v odzivu na očitke, da so reševalci za obisk omenjene bolnice potrebovali šest ur in drugič tri ure, povedala, da so v omenjenem primeru pregledali vso dokumentacijo in ugotovili, da je bil pri klicu na dežurno službo obisk zdravnika pri bolnici naročen kot hišni obisk s pregledom. Da je zdravnik zanju potreboval toliko časa, pa so botrovala še druga, po oceni dispečerske službe nujnejša ta dan naročena hišna zdravljenja. Poudarila je, da so se v novomeškem zdravstvenem domu odzvali tako, kot bi se morali, in še opozorila, da imajo za nujne primere za vse svoje območje na voljo le eno reševalno ekipo.

Zakaj sepsa?

Septembra lani so bolnico v novomeški bolnišnici operirali na desnem kolenu. Rana se ni celila, kot bi bilo treba, zato so morali med drugim prestaviti tudi okrevanje v zdravilišču, kamor se je odpravila šele 8. marca letos. Tam so se začele bolečine v križu, zaradi katerih ji je zdravnica v zdravilišču odredila masažo hrbta, kasneje pa še protibolečinske injekcije.

V petek, 11. marca je bolnica zapustila zdravilišče, njen mož pa je o njenem zdravstvenem stanju obvestil družinskega zdravnika v Straži. Ta je možu dal zgolj telefonsko številko novomeške bolnišnice, kamor naj pokliče. A se na številki nihče ni javljal, zato je njen mož poklical na 112 in jim pojasnil zdravstvene težave svoje žene. Rešilec je prvič prišel šele po šestih urah, a bolnice niso prepeljali v bolnišnico, ampak so ji dali injekcije proti bolečinam ter recept za tablete proti bolečinam.

Po slednjih se je bolnica za krajši čas počutila malo bolje, v nedeljo pa znova zelo slabo. Zato je njen mož ob 9. uri znova poklical na 112 in prosil, naj pridejo po bolnico. Opozoril jih je tudi, da je njeno zdravstveno stanje zelo slabo. Kljub temu je ekipa nujne medicinske pomoči na njihov dom prispela šele po treh urah, piše Dnevnik.

Žensko so odpeljali v novomeško bolnišnico in jo po pregledu krvi namestili na intenzivno terapijo internega oddelka. Popoldne istega dne je zdravnica njenemu možu povedala, da ima sepso in da je hudo. V ponedeljek zjutraj je bilo njeno zdravstveno stanje zelo kritično, možu so povedali, da najbrž ne bo preživela. Gospa je še isti dan umrla. Obdukcija je pokazala, da se ji je v leto prej operiranem kolenu nabiral gnoj.