Slovenija

Bolniki se izogibajo regionalnih bolnišnic

Ljubljana, 07. 09. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
M.S./A.M.I.
Komentarji
0

V zdravstvu še vedno najbolj bodejo v oči predolge čakalne dobe. Za operacijo kile, denimo, bolniki v ljubljanskem Kliničnem centru čakajo 4 leta, čeprav bi lahko to operacijo opravili v katerikoli drugi slovenski bolnišnici, kjer so čakalne dobe krajše. Večina bolnikov se namreč odloči, da bo na poseg raje, pa čeprav nekaj let, čakala v centralni bolnišnici.

Avtorici prispevka: Maja Sodja in Alenka Mirt Iskra

Zavod za zdravstveno zavarovanje se zavzema za enakopravno razporeditev sredstev
Zavod za zdravstveno zavarovanje se zavzema za enakopravno razporeditev sredstev FOTO: POP TV

Očitno je, da bolniki ne zaupajo dovolj v strokovnost ostalih slovenskih bolnišnic, čeprav bi na poseg kile v nekaterih manjših bolnišnicah čakali le mesec dni. Tako se v Kliničnem centru dobesedno tre bolnikov, ki čakajo na operacijo.

Direktor Kliničnega centra Franc Hočevar je zatrdil, da so čakalne vrste v skladu s pogodbo in v resnici dosti krajše kot se zdi: "Po mnenju naših zdravnikov so najmanj za tretjino krajše. Nekateri pacienti, ki so navedeni na daljši čakalni listi, so si namreč poiskali možnosti tudi drugje, na kar nas niso obvestili, čeprav smo bili tako dogovorjeni."

Minister za zdravje Dušan Keber
Minister za zdravje Dušan Keber FOTO: Dare Čekeliš

Tudi delo ponoči z večjo skupino zdravnikov težav ne bi rešilo, saj jim samo določeno število operacij plača zdravstvena zavarovalnica.

"Vedeti morate, da pri enostavnih boleznih, ki jih opravljajo v 20 in celo v več bolnišnicah nimamo nacionalne čakalne dobe. Zlasti v Kliničnem centru je čakalna doba za enostavne operacije zelo dolga, ker so zasedeni z zahtevnimi operacijami,"razlaga minister za zdravje Dušan Keber.

Opozicija trdi nasprotno. Nekatere čakalne dobe so se res skrajšale kot trdi minister, vendar so se na račun teh druge podaljšale v vseh bolnišnicah.

Borut Miklavčič je zatrdil, da bodo bolnikom pod določenimi pogoji omogočili tudi operacije v tujini
Borut Miklavčič je zatrdil, da bodo bolnikom pod določenimi pogoji omogočili tudi operacije v tujini FOTO: POP TV

Andrej Bručan iz Slovenske demokratske stranke trdi, da so se čakalne dobe za operacijo hrbtenice v primerjavi z letom 2003 podaljšale za 90 odstotkov. Keber se s tem očitno ne strinja: " V Šempetru in še dveh drugih bolnišnicah ni nobene čakalne dobe za operacijo hrbtenice."

Regijske bolnišnice bodo morale najti način, kako bolnike prepričati naj se odločijo za zdravljenje v njihovi bolnišnici. Morale se bodo naučiti prodajati svoje storitve, podobno kot to počnejo v drugih državah Evropske unije.

__________________________________________________

O tem problemu smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Borutom Miklavčičem.

Koliko denarja zdravstvena zavarovalnica letno nameni slovenskim bolnišnicam za skrajševanje čakalnih dob?

Težko bi rekel točen znesek. Povečanju programov je zavod v zadnjih 4 letih namenil dodatnih 22.3 milijarde tolarjev. V letu 2003 in 2004 pa prav skrajševanju čakalnih dob namenjamo dodatnih 4 milijarde tolarjev.

Največ seveda Kliničnemu centru?

V zavodu se zavzemamo za enakopravno dostopnost. Ko smo po zadnji porazdelitvi sredstev ugotovili, da imamo še prosta sredstva, je bilo to enakomerno razporejeno in je na Klinični center odpadla približno tretjina sredstev.

V lanskem letu ste nekaj denarja za dodatne operacije dobili z donatorskimi sredstvi. Zakaj spet ne organizirate podobne akcije?

To je bila enkratna akcija. Zavod je ocenil, da bi donatorji lahko enkrat namenili donacijo tudi za skrajšanje čakalne dobe. Takrat smo zbrali 350 milijonov tolarjev in če to prevedemo v število operacij na sivi mreni, bi to pomenilo dodatnih 500 operacij.

Kako in odkod boste dobili denar za dodatne operacije?

Naši zavarovanci in slovenska javnost pozna prizadevanja ministrstva in zavoda v zvezi zamenljivostjo zdravil, znižanjem cene zdravil, s farmacevtsko industrijo in tujimi dobavitelji, z znižanjem cenovnih standardov pri medicinsko-tehničnih pripomočkih. Vse to namenjamo v skrajšanje čakalne dobe. Poleti smo v to dali več kot milijardo in pol tolarjev in računam, da bi po 9 mesecih to ponovili.

Je čakalna doba res krajša kot se zdi?
Je čakalna doba res krajša kot se zdi? FOTO: POP TV

V Sloveniji za nekatere operacije ne obstaja nacionalna lista čakalnih dob. Zakaj ne?

Zelo si prizadevamo, da bi do tega prišlo iz dveh razlogov. Prvič, da bi lažje in bolj načrtovali obseg sredstev in drugič da bi zagotovili enakopravnost zavarovancev in dostop do operacije. Imeli smo sestanek z vsemi tremi centri, ki vršijo srčne operacije. Sam zavod je prevzel kontrolo nad tem in moram povedati, da smo imeli decembra na listi 550 čakajočih, danes jih imamo 230. Do konca leta bo za srčne operacije normalna čakalna doba maksimalno dva meseca.

Kaj pa operacije v tujini?

Operacija v tujini je bila v slovenskem zdravstvu že praksa. V trenutku, in to smo se pogovarjali tako z ortopedi kot s srčnimi kirurgi, ko bi bila ponudba tujega centra na finančnem nivoju cene slovenske usluge in če bo čakalna doba, bomo zavarovancem ponudili tudi to.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10