Marko Lotrič, predsednik državnega sveta in stranke Fokus, ki se ji je na listi z NSi in SLS uspelo uvrstiti v parlament, zdaj pa bo najverjetneje tudi del prihodnje koalicije, pa tudi predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije ter predsednik regijskega odbora združenja v Škofji Loki, ocenjuje, da imamo v Sloveniji neenako obravnavo pri kritju nadomestil za bolniško odsotnost. Pri tem je izpostavil obrtnike, nosilce dejavnosti in kmete z osnovno dejavnostjo na kmetiji.
"Ti ljudje so izpostavljeni enormnim pritiskom in odgovornosti, kljub temu pa niso v solidarnostnem sistemu, zato lahko v naslednjih mesecih pričakujete, da bo podan predlog, da gredo lahko v breme ZZZS s sedmim dnem bolniške odsotnosti," je povedal.
Po veljavnem sistemu so namreč po besedah Lotriča ti ljudje "praktično tri mesece brez denarja", čeprav se ravno tako poškodujejo kot drugi. "To se mi zdi nepravično," je dejal.
Posredno je bilo razumeti tudi njegovo napoved predloga, da bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) breme izplačila bolniškega nadomestila od delodajalca prevzel že po 20 dneh in ne 30, kot je bilo to sprejeto leta 2023.
Izkazalo se je namreč, da se je s tem število bolniških dni podaljšalo, kar so delodajalske organizacije opozarjale že takrat, da se bo zgodilo, a niso bile slišane, je dejal. Zato je prepričan, da bo z omenjenim ukrepom zdravstvena blagajna prihranila.
Na okrogli mizi o zdravstvenem absentizmu, ki so jo skupaj pripravili Območna obrtno-podjetniška zbornica Krško, GZS – Posavska gospodarska zbornica Krško in krška območna enota ZZZS, so sicer danes ugotavljali, da so bolniške odsotnosti ena od vseh večjih težav, ki bremeni državo in gospodarstvo.
Direktor Posavske gospodarske zbornice Krško Darko Gorišek je opozoril, da število bolniških narašča. Samo v letu 2025 je bilo v Sloveniji z bolniškimi izgubljenih 17 milijonov delovnih dni, kar pomeni, da smo izgubili 66.605 delovnih mest in 4,5 milijarde dodane vrednosti, je opozoril.
Po ugotovitvah razpravljavcev je Slovenija ena od držav EU z najvišjo stopnjo bolniških odsotnosti. Višjo stopnjo ima tudi od vseh svojih sosed. "V Sloveniji je povprečna odsotnost z dela od 18 do 20 dni na leto, v Italiji 11 dni, na Hrvaškem 13,5 dneva in v Avstriji 15 dni. To kaže, da nam gre v primerjavi s sosedi slabše," je dejal evropski poslanec Vladimir Prebilič (Zeleni/Prerod).
Po podatkih NIJZ je bilo v Sloveniji v letu 2025 več kot 1,7 milijona primerov bolniške odsotnosti, posamezna bolniška odsotnost je v povprečju trajala 11,55 dneva. Na ta račun je bilo izgubljenih 19,7 milijona delovnih dni, kar pomeni skoraj 21 dni nezmožnosti za delo na vsakega zaposlenega.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.