Bomo gotovino vpisali v ustavo? Zbrali potrebne podpise volilcev

Kljub zadostnemu številu zbranih podpisov si v združenju želijo čim večje podpore. "S tem bomo dali poslancem sporočilo, da smo na tej strani ljudje, ki si želimo, da se gotovina kot plačilno sredstvo zapiše v ustavo in da zaščitimo gotovino z našim najvišjim pravnim aktom," je danes v izjavi za medije v Ljubljani dejal pobudnik Ivan Jurgec.

Gotovina mora biti po njegovih besedah vpisana v ustavo posamezne države, da bi preprečili "digitalno suženjstvo". Med drugim ocenjuje, da želijo vlade v navezi s centralnimi bankami po svetu z ukinitvijo gotovine "popolnoma prevzeti celoten bančni sistem". 

Zakaj zagovarjajo vpis v ustavo? 

Po mnenju združenja je z gotovino enostavno poslovati, številni, tudi starejši ljudje, pa so nanjo čustveno navezani. Prav tako z gotovino ohranjamo anonimnost in zasebnost. Bistveno pa se jim zdi, da pri plačevanju z gotovino vrednost bankovca ostaja nespremenjena, pri plačevanju s kartico pa banka vsakič vzame provizijo, s čimer po več transakcijah ves denar ostane banki.

Zbiranje podpisov sicer traja do 30. oktobra.

Predlog za začetek postopka za spremembo ustave lahko da 20 poslancev DZ, vlada ali najmanj 30.000 volivcev. O predlogu odloči DZ z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev, določa ustava.

Ministrstvo: Uporaba gotovine ni ogrožena

Na ministrstvu za finance so pojasnili, da je enotna evropska valuta evro urejena v predpisih EU, v prvi vrsti v pogodbi o delovanju EU. "Ta določa, da so samo bankovci, ki jih izdajajo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke, zakonito plačilno sredstvo v EU," so navedli.

Nadalje so pojasnili, da evropska uredba o uvedbi evra določa, da so evrski bankovci in kovanci edini, ki imajo status zakonitega plačilnega sredstva v sodelujočih državah članicah.

Skladno s predpisi EU tudi slovenski zakon o uvedbi evra določa, da se v državi kot zakonito plačilno sredstvo uporabljajo izključno evrski bankovci in kovanci. "To pomeni, da je potrošnikom zagotovljena splošna pravica, da plačilo izvedejo z evrsko gotovino, za razliko od negotovinskih oblik plačevanja, za katere take splošne obveznosti ni, razen, ko je predpisana s področnimi zakoni," so poudarili.

Na ministrstvu zato mirijo, da je kljub digitalnemu napredku skrb za uporabo gotovine v prihodnosti odveč. Kot so spomnili, je Evropska komisija junija letos s ciljem ohranitve možnosti gotovinskega plačevanja v okviru paketa zakonodajnih predlogov, povezanega s preučevanjem možnosti uvedbe t. i. digitalnega evra, objavila tudi predlog evropske uredbe o evrskih bankovcih in evrskih kovancih kot zakonitem plačilnem sredstvu.

Omenjena uredba po njihovih navedbah jasno določa pravila, na podlagi katerih bo tudi v prihodnje zagotovljen dostop do gotovine in obveznost njenega sprejemanja, tudi v primeru dejanske uvedbe digitalnega evra. "Ta bi v tem primeru predstavljal le dodatno obliko enotne valute evro," so podčrtali.

"Na ministrstvu za finance ne dajemo prednosti nobeni obliki plačevanja, temveč odločitev o njihovi uporabi prepuščamo trgu. Pomembno pa je, da imajo ljudje možnost izbire, zato znova poudarjamo, da uporaba gotovine ni ogrožena," so še zapisali v odziv na pobudo združenja, ki želi z zapisom pravice do uporabe gotovine v ustavo preprečiti "digitalno suženjstvo" ter ohraniti anonimnost in zasebnost plačevanja.