V vladi se je porodila ideja o radikalnem zmanjšanju števila ministrstev. Sedaj jih je 18, po novem naj bi jih bilo največ 10. Za zmanjšanje števila ministrstev je zelo zavzet tudi premier Borut Pahor, medtem ko imajo nekateri ministri tudi že zelo konkretne ideje o klestenju števila ministrstev.
Idej je več, precej konkreten pa je predlog ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika. Po njegovem predlogu naj ministrstvo za gospodarstvo postane ministrstvo za konkurenčnost in to tako, da se mu doda tudi področje trga dela in aktivne politike zaposlovanja. V eno ministrstvo naj se združijo ministrstvo za visoko šolstvo Gregorja Golobiča, ministrstvo za šolstvo in šport, ki ga sedaj vodi minister Igor Lukšič, in ministrstvo za kulturo, ki ga vodi Majda Širca. Ministrstvo za okolje, ministrstvo za promet in direktorat za energetiko pa naj postanejo en resor – ministrstvo za infrastrukturo.
Neznank je seveda še mnogo. Ni jasno, koliko bi s takim združevanjem resorjev država privarčevala, niti ni jasno, koliko javnih uslužbencev bi zato ostalo brez službe oziroma če bi sploh. Prav tako ni jasno, kdaj naj se tako velika reorganizacija vlade sploh zgodi.
Ampak na dejstvo, da možnosti za krčenje so, je danes jasno opozorila Katarina Kresal. Treba bi bilo združiti vse tri gospodarske resorje: Lahovnikovega, Gasparijeva in Križaničevega, predvsem pa bi moral vsak minister pomesti pred svojim pragom, meni notranja ministrica.
Najtežji del te ideje je možnost političnih spopadov, saj bi se ministrska mesta, če bi šla vlada zdaj v to reformo, na novo delila. Če se združijo visoko šolstvo, šolstvo in kultura, se na primer takoj pojavi vprašanje, kdo bo minister, Golobič, Lukšič ali Širca? Kdo se bo torej ministrskemu stolu odrekel? To so vprašanja, ki vedno povzročijo vročo kri v politiki in zagotovo bi jo tudi tokrat.
KOMENTARJI (97)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.