Bomo letos po dolgem času spet imeli bel božič?

Letošnja zima se je za ljubitelje snega in mraza začela zelo dobro, saj nas je že v prvih dneh decembra pobelil sneg. Sneženje je bilo najbolj obilno na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in v severnem delu Ljubljanske kotline, kjer se bo, kot vse kaže, snežna odeja obdržala še kar nekaj časa. Včeraj je sicer v višje lege začel dotekati občutno toplejši zrak in temperature so se marsikje v sredogorju po dveh tednih spet dvignile nekaj stopinj nad ničlo, medtem ko po nižinah zaradi odsotnosti izrazitejših vetrov večjih temperaturnih sprememb ne beležimo. Ker se bo v prihodnjem tednu proti jugu celine spustila nova zaloga mrzlega zraka, obstaja možnost, da bomo praznike po dolgem času marsikje spet začeli s snežno odejo.

Kako izgledajo beli božični prazniki, smo sicer v zadnjih letih že kar malo pozabili. Po nižinah večjega dela Slovenije smo se namreč nazadnje v belo božično jutro zbudili leta 2007, a še takrat je tla prekrivala skromna, le nekaj centimetrska snežna odeja. 

Precej bolj zimsko je bilo ob koncu leta 2005, ko nas je močno sneženje zajelo ravno na božični dan. Snežilo je nekaj dni zapored in zapadlo od 30 do 60 centimetrov snega. Veliko snega je zapadlo tudi v južnem delu Primorske in na Krasu, za krajši čas je snežilo celo ob morju.

V arhivu Agencije za okolje lahko najdemo še več zanimivih dogodkov, ki so zaznamovali praznični čas v preteklosti. Od sredine prejšnjega stoletja je bil v večjem delu nižinskega sveta s snegom najbolj radodaren božič 1994. Sneg, ki je takrat prekrival večji del države, je zapadel med 20. in 24. decembrom. Marsikje ga je bilo več kot pol metra, kopni so ostali le najnižji deli Primorske. A že kmalu po božiču nas je dosegla občutna otoplitev. Ob kombinaciji južnega vetra in dežja se je snežna odeja hitro tanjšala in do novega leta se je stalil ves sneg.

Petnajst let kasneje sta nas sneženje in mraz zajela že pred prazniki. Sledila je izrazita odjuga in marsikje smo imeli najtoplejši božič v zgodovini meritev. V Črnomlju so izmerili kar 19 stopinj Celzija. Okrepljeni južni vetrovi so nam poleg visokih temperatur prinesli tudi obilne padavine. Ponekod toliko dežja v decembru ni padlo še nikoli do zdaj, kar je skupaj s taljenjem snega povzročilo poplave. Meja sneženja se je močno dvignila in sneg se je mešal z dežjem celo na naši najvišji meteorološki postaji na Kredarici.

Še enkrat več zelenih kot belih božičev

Čeprav so predstave o božiču drugačne, je od sredine prejšnjega stoletja običajen božič zelen. Po nižinah večjega dela Slovenije je bil v zadnjih 70 letih v povprečju bel le vsak tretji božič. Verjetnost, da se bomo zbudili v belo božično jutro, seveda hitro narašča z nadmorsko višino. V Kočevju znaša okoli 40, v Ravnah na Koroškem pa 50 odstotkov. Največ možnosti za božično belino imajo zatišne alpske doline, kjer le dva od desetih božičev v povprečju nista bela. Nasprotno pa je sneg izjemno redek po nižinah Primorske. Edini bel božič v Vipavski dolini je bil leta 1963, medtem ko so bili na Obali vsi božiči vsaj od leta 1948 zeleni.

Omenimo še božič pred šestimi leti, ko je v izjemno toplem in suhem decembru snežna odeja izostala celo na naši najvišji meteorološki postaji na Kredarici, kar je tudi edini primer v zgodovini meritev, ko v visokogorju za božič ni bilo snega. Tega leta smo v času praznikov imeli povsem pomladne razmere, saj smo ponekod izmerili kar 15 stopinj Celzija.

Zanesljive napovedi, kakšni bodo letošnji prazniki, še ni, je pa možnost, da nas bo pričakalo belo božično jutro, zaradi podnebnih sprememb za vsaj polovico manjša, kot je bila pred štiridesetimi in več leti.