Hrvaška torej ne odstopa od pristojnosti na svojem katastrskem ozemlju na levem bregu Mure. Na to pa Slovenija ne more pristati, pa čeprav bi lahko bilo pred dnevi poplavljenih okrog 70 kvadratnih kilometrov ozemlja v Prekmurju.
Logika domačinov, da bi bilo mogoče 400 metrov nasipa pri Hortizi, s katerega so se naši gradbinci na zahtevo Hrvatov umaknili že leta 96, vendarle toliko dvigniti, da ne bi ogrožal ljudi, v praksi očitno ni uresničljiva.
Tomaž Globokar, predsednik slovensko-hrvaške komisije za vodno gospodarstvo: "Če meja v kratkem ne bo določena, bo torej smiselna gradnja novega nasipa po katastrski meji."
Ob tem pa so Hrvati izvedli še en manever
Čeprav je bil nasip zgrajen s slovenskim denarjem in po stari zemljiški knjigi last soboškega vodnogospodarskega podjetja, so ga z zakonom kratko malo podržavili.
Če bi torej Slovenija pri obnovi nasipa pristala na hrvaške zahteve, bi bilo to mogoče razumeti kot priznanje državne meje, ki je še ni, poleg tega pa tudi ni jasno, kako Hrvatom to postavko plačati iz našega proračuna.
