Razveljavitev sklepa so podprli v Svobodi, poslanci iz vrst Demokratov in poslanca narodnosti. Proti razveljavitvi so glasovali Levica, samostojna poslanca Miha Kordiš in Mojca Šetinc Pašek in poslanec SDS Jože Tanko. Vzdržali so se poslanci SD.
O predlogu sklepa niso glasovali poslanci SDS, razen Tanka, in NSi.

Večina v DZ, na čelu s Svobodo, je danes "državotvorno zaključila politikantske igrice opozicije z nacionalno varnostjo", je v odzivu na razveljavitev sklepa na družbenem omrežju X zapisal premier Robert Golob.
Vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič je po glasovanju poudarila, da so poslanci z glasom za pokazali "odgovorno premišljeno in državotvorno pozicijo z vizijo in z mislijo na dolgoročne in strateške cilje naše države". Prepriča je, da bi bil posvetovalni referendum škodljiv za volivce in Slovenijo, ker je zavajajoč. Na vprašanje ali referenduma o članstvu v zvezi Nato zdaj ne bo, je dejala, da so ga vezali na vprašanje referenduma o obrambnih izdatkih.
Na novinarsko vprašanje, kako vidi odločitev poslancev SDS, ki so danes glasovali drugače, kot ob razpisu referenduma, je Avšič Bogovič dejala, da so zagotovo tudi oni poslušali in slišali odziv ustavnih pravnikov in posledično zavzeli odgovorno držo.
Zagotovila je, da zaradi dviga izdatkov za obrambo do leta 2030 nikakor ne bo trpela socialna država. "Dobili smo zagotovila o tem tako s strani predsednika vlade kot finančnega ministra. Nenazadnje, vse to, da je temu res tako, se bo videlo že pri proračunskem načrtovanju," je dejala.
Svoboda je v DZ prejšnji teden vložila predlog sklepa za preklic razpisa obrambnega referenduma, saj menijo, da je referendumsko vprašanje nejasno in zavajajoče. Na to so opozorili tudi ustavni pravniki.
DZ je pred tem namreč podprl predlog Levice o razpisu referenduma o obrambnih izdatkih, v katerem so želeli volivce vprašati, ali so za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov. Razpis referenduma o obrambnih izdatkih so takrat poleg Levice podprli v koalicijskih SD ter opozicijskih NSi in SDS.
Levica se je za vložitev predloga odločila, saj med drugim menijo, da o dvigu obrambnih izdatkov, ki ga je napovedala vlada, ni bila opravljena vključujoča javna razprava. DZ je sicer v resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 že potrdil postopni dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP še letos, nato pa postopno na tri odstotke do leta 2030.
Različni signali pri SD
Iz SD so prejšnji teden prihajala različna sporočila. Medtem ko je predsednik stranke Matjaž Han dejal, da bi bili pripravljeni podpreti umik referendumov, so v poslanski skupini zatrjevali, da bodo pri referendumu vztrajali. Ta teden so o tem razpravljali tudi na organih stranke, uradnih izjav glede glasovanja pa niso dajali, saj da bo vse jasno ob glasovanju. Zdaj je jasno, da so se glasovanja vzdržali.
Vodja poslancev SD Jani Prednik je po glasovanju dejal, da še vedno podpirajo referendum in javno razpravo o obrambnih izdatkih. Pritiskov niso bili deležni, koalicija pa gre naprej do rednih volitev, je zatrdil.
Pred dobrima dvema tednoma so sicer razpis referenduma podprli. Prednik vztraja, da tega sicer še vedno podpirajo, kot tudi javno razpravo o obrambnih izdatkih, ki so si jo želeli že pred odhodom predsednika vlade Roberta Goloba na vrh Nata v Haagu. Obenem je spomnil, da sta odbor za obrambo in odbor za zunanjo politiko pred nekaj meseci sprejela sklep, da se opravi takšna razprava, a do nje nikoli ni prišlo. Zato so se po Prednikovih besedah pred dvema tednoma odločili za podporo predlogu Levice za razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih.
Razpravo pa zdaj pričakujejo jeseni, kot tudi, da se te razprave na delovnih telesih DZ udeležita premier Golob in finančni minister Klemen Boštjančič ter podata "zelo jasna zagotovila in smer, kam in kako v prihodnosti". Na novinarsko vprašanje, ali bo to torej zanje enakovredno referendumskemu izrekanju volivcev, pa je odgovoril, da je "v tej fazi to dovolj". "Bomo pa seveda potem videli, kam bo ta razprava šla, kaj bo predstavil predsednik vlade, kaj bo povedal finančni minister in bomo potem dogovorili naslednje korake," je dodal.
Odziv Levice
V Levici so medtem v odzivu zapisali, da referendum o povečevanju vojaških izdatkov ni tehnikalija, ampak odločitev o tem, ali bomo prihodnost Slovenije "gradili na orožju ali na solidarnosti, pravičnosti in miru".
"V to razpravo smo v Levici edini vstopili kot zagovorniki volje ljudstva in kot zagovorniki volje ljudstva smo jo tudi končali. Zato, ker verjamemo v demokracijo in pravico ljudi, da odločajo o najpomembnejših vprašanjih naše družbe," je dejal vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec.
Napovedali so, da bodo tako v parlamentu kot v vladi še naprej glasno nasprotovali militarizaciji družbe in povečevanju vojaških izdatkov.
Veleposlanik pri Natu Andrej Benedejčič se je medtem na družbenem omrežju X DZ zahvalil za razveljavitev sklepa o razpisu referenduma o obrambnih izdatkih. Poudaril je, da je "slovenska diplomacija vse ključne elemente resolucije o Slovenski vojski uspela vključiti v haaško deklaracijo zveze Nato". Veseli ga, da so poslanci "prepoznali ta skupni dosežek".
Janša: Koalicija predlagala referendum, koalicija ga je preklicala
"Koalicija predlagala referendum, koalicija ga je preklicala. Res golobotvorno," je na družbenem omrežju X v odzivu na razveljavitev sklepa o razpisu referenduma o obrambnih izdatkih zapisal predsednik SDS Janez Janša.
Janša je ob komentarju razveljavitve sklepa o razpisu referenduma delil tudi zapis predsednika vlade Roberta Goloba, v katerem je zapisal, da je "večina v DZ, na čelu s Svobodo, danes državotvorno zaključila politikantske igrice opozicije z nacionalno varnostjo".
Na premierjev zapis se je odzvala tudi vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, ki meni, da je Golob z njim Levico in SD poslal v opozicijske vode in oblikoval koalicijo s poslansko skupino nepovezanih poslancev iz vrst Demokratov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.