V kateri biološki starosti je telo posameznika, ugotavljajo v kliniki za dolgoživost. Znanost je namreč pokazala, da imata okolje in življenjski slog večji vpliv na naše telo kot pa naša genetika.
"Osemdeset odstotkov dejavnikov oziroma bolezni je, bom rekla, odvisnih od tega, kar mi s seboj delamo oziroma v kakšnem okolju živimo," je pojasnila specialistka kardiologije in vaskularne medicine ter vodja Carpe Diem Longevity klinike, Mirjana Sredojević.
Zato pacientu opravijo obsežno diagnostiko. Da pridejo do informacij, kje se dogajajo odkloni, ki bi lahko vodili v kronične bolezni. Staranje bi se dalo upočasniti, dodaja, in to v kliniki tudi počnejo.
Sledijo zdravljenja, terapije in načrt za dolgo in zdravo življenje. Pričakovana življenjska doba je sicer pri nas 85 let, najdaljša dokumentirana na svetu pa 122 let. Bomo to premagali in živeli še dlje – denimo 150 let?
Zdravnica Sredojević je prepričana, da bomo. "Jaz sem prepričana, da bomo in da bo to tudi visoko kvalitetno življenje. Zato, ker z vsem napredkom tehnologije medicine, ki se zdaj odvija, nam bo to omogočeno."
In po njenem mnenju že zelo kmalu.
Platforma – Dolgoživost: kako ohraniti zdravje telesa, možganov in duševno kondicijo skozi življenje bo potekala 7. decembra 2026 v Cukrarni v Ljubljani.
Konferenca bo povezala strokovnjake z različnih področij in odprla vprašanja, kako ohranjati zdravje, vitalnost in kakovost življenja skozi različna življenjska obdobja.
Zagotovite si svoje mesto na konferenci – vstopnice so na voljo na https://platforma.si/zdravje-dolgozivost/.
Življenjska doba se podaljšuje. Znanstveniki že raziskujejo, kako posegati v procese staranja, torej kako bi izumili tableto proti staranju, pravi profesorica genetike Branka Javornik z Gerontološkega društva Slovenije. "Pri miših lahko podaljšamo življenje za trideset odstotkov s kakim tem geroterapevtikom. Ampak pri ljudeh tega ni."
Ali bomo zato kdaj lahko živeli večno? V živalskem svetu že poznamo vrsto kita in školjke, ki živijo 200 ali celo 500 let. Transhumanisti pa predvidevajo, da je raziskovanje staranja tako napredovalo, da bomo čez 20 let lahko premagali celo smrt.
"Če bi bili stari 100 let, bi glede na to, da se da, da bi se dalo popraviti vse te biološke napake, ki se zgodijo skozi staranje, bi bili v bistvu na račun biotehnologije stari samo biološko stari 25 let," dodaja.
Staranje je zapleten proces, zato je nad takimi teorijami sicer skeptična. Zaenkrat je za dolgo in zdravo življenje najbolj pomembno – kot izpostavlja – kako spimo, naše čustveno, psihološko stanje, kako skrbimo za medsebojne odnose, pazimo na stres, preobremenjenost, na telesno aktivnost in prehrano.
Bi lahko že mlajše generacije živele sto let? "Ja, to pa mislim, da ja. No, če bodo, če bodo kolikor toliko se lepo obnašali. Lahko živijo sto let," zaključuje Javornikova.


































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.