Bomo seksali samo še s pomočjo aplikacij?

Kako smo prenasičeni s podobami, kako naj bi danes spolnost izgledala, kar vpliva tako na našo samopodobo, kot na pričakovanja, ki so na koncu slab približek temu, kar dobimo.

Pornografski filmi, virtualna realnost, igračke za odrasle - to je tisto, s čimer si lahko danes kreiramo spolnost po naših željah.
Pa lahko to nadomesti človeka? Na japonskem bi vam polovica mladih rekla, da lahko. Bizarno, ampak trg spolnih pripomočkov krivijo za strah pred izumrtjem Japoncev. Ampak Slovenci se še vseeno raje spoznavamo – če se lahko tako izrazim – s seksualnimi objekti iz mesa in krvi. Zakaj tako pravim? Ker je danes zelo privlačno spoznavanje ljudi preko mobilnih aplikacij, kjer ponavadi vidiš samo eno – profilno sliko – to je naša identiteta, s katero se predstavimo družbi. Pa tukaj ne govorim o Facebooku, Snapchatu, Instagramu, ki so kot osnova za vstop v spletno družbo. Govorim o aplikacijah, kot je na primer Tinder. Po svetu je ogromno tej podobnih aplikacij, ampak Sloveniji kot manjši trg potencialnih partnerjev, je najbolj znan prav ta - Tinder.

Če ste že slišali kdaj zanj, ste slišali tudi za njegov sloves - da se po večini tam izpostavijo tisti, ki jih ne zanima le nedolžno spoznavanje novih ljudi. Menda lahko traja tudi samo 20 minut od prvega sporočila neznancev do prvega seksa. Kakšni so nameni – v mojem primeru – moške populacije, sem preverila s snemalno ekipo in od trenutka, ko sem si aplikacijo naložila, pa do prvega vabila na zmenek je trajalo samo 10 minut. Tu seveda ne gre za nobeno moraliziranje – današnji svet nam ponuja ogromno možnosti, ki pa nas lahko zvabijo do kakih napačnih odločitev.

Ampak v redu ... kako daleč so nas takšne omame pripeljale danes, nam je nekako jasno, če pogledamo širšo sliko - pripeljejo nas tudi v zasvojenost s seksualnostjo, o kateri ima še danes veliko pomislekov širša družba. Ampak kako pa je bilo včasih, sem se vprašala, spolnost se pa seveda ni bistveno spremenila od naših pradedov...narobe!

Dobila sem se z Mileno Miklavčič, ki je tri desetletja zbirala zgodbe starejših ljudi in pisala knjigo o navadah pod rjuhami pred 2. svetovno vojno. Niti mislila si nisem, da ponavadi mladoporočenca niti nista vedela, kako nastanejo otroci, ker se o spolnosti ni smelo govoriti. Moški je dobil morda nekaj namigov, ženska pa ni vedela, kaj se skrva za tistim "potrpi", zato so za spolnost veikokrat rekli, da je za ženske to "huda ura".

In od tega je minilo le nekaj desetletij ... pa se sami zavedate, koliko ste padli v zapovedi seksualizirane družbe, za katero se zadaj skrivajo veliki denarji?