V parlamentarnem postopku je sicer predlog za ustavno spremembo referendumske ureditve, s katerim bi poslancem in tudi državnemu svetu odvzeli možnost zahteve referenduma.
Državni svetniki so odločali o zahtevi za naknadni zakonodajni referendum o zakonih o Slovenskem državnem holdingu in o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki predvideva ustanovitev t. i. slabe banke. Predlog bi morala podpreti absolutna večina svetnikov. Predlog za razpis referenduma o holdingu je podprlo 16 svetnikov, proti jih je bilo 20, medtem ko je zahtevo za razpis referenduma o slabi banki podprlo 12 svetnikov, proti pa jih je bilo 24. Zahteve za razpis referenduma tako niso sprejeli.
Svetniki, ki nasprotujejo zakonu o državnem holdingu, opozarjajo, da namenu zakona – učinkovitejšemu upravljanju državnega premoženja – sicer ni mogoče oporekati, da pa v samem zakonu ni konkretnih določb o tem, na kakšen način naj bi namen zakona dosegli. To je prepuščeno podzakonskim aktom. "Odgovora, kakšna je vsebina zakona, nismo dobili," je povedal Mihael Jenčič, prvopodpisani pod predlog za razpis referenduma.
Bi lahko holding postal orodje za množično privatizacijo?
Sporno se jim zdi tudi, da država holdingu prepušča lastno premoženje, medtem ko je iz razpolaganja s tem premoženjem izločena. Poleg tega ocenjujejo, da zakon ne zasleduje načela umika države iz gospodarstva.
Svetnik Andrej Rus, eden glasnejših nasprotnikov obeh zakonov, je ocenil, da Slovenija ne stoji pred nobeno krizo upravljanja državnega premoženja, saj imamo zakon o upravljanju kapitalskih naložb države. "Mi bi pa sredi krize uvajali eksperimentalno formo upravljanja, ki ne bo delujoča takoj, če bo slučajno delovala," je dejal.
Finančni minister Janez Šušteršič je omenjene očitke zavrnil. Kot je dejal, že v zdaj veljavnem zakonu o upravljanju kapitalskih naložb države ni ključne vsebine, kot je strategija upravljanja državnega premoženja, prav tako tudi zdaj prihodki podjetij v lasti države niso prihodki proračuna. Zagotovil je tudi, da "ni načrt vlade, da bi ta holding postal orodje ali način za množično privatizacijo".
Šušteršič: Slaba banka je boljša rešitev kot dokapitalizacija
Glede t. i. slabe banke svetniki opozarjajo, da lahko čiščenje bančnih bilanc traja zelo dolgo, država pa bo morala plačati nekajkrat več kot v primeru dokapitalizacije bank. Prepričani so, da je treba sanirati prezadolžena podjetja, kar pa ne terja sanacije bank. Do ustanovitve t. i. slabe banke so zadržani tudi zaradi strahu pred politizacijo bančnega sistema.
Šušteršič je zavrnil tudi očitek, da je reševanje slabih bančnih terjatev preko posebne družbe dražje kot direktna dokapitalizacija bank. Minister je prepričan, da je ustanovitev slabe banke boljša rešitev. S tem rešujemo tudi vprašanje prezadolženih podjetij, je dodal.
Med podpisniki zahteve so bili sicer sindikalisti Branimir Štrukelj, Drago Ščernjavič in Dušan Semolič, ekonomist Jože Mencinger ter nekdanji prvi mož ajdovskega Primorja Dušan Črnigoj.
Sindikat delavcev energetike je popustil
Že pred odločitvijo v državnem svetu je ministrstvo za finance doseglo dogovor s Sindikatom delavcev energetike, ki je prav tako vložil pobudo za začetek zbiranja podpisov za referendum o državnem holdingu. "Dokler postopek ni končan, o podrobnostih dogovora ne govorimo javno," je dejal minister za finance Šušteršič, dogovor pa je potrdil tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.
Nad zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank pa še vedno visi referendumska grožnja Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije.
Padec zakonov na referendumu bi pomenil mednarodno pomoč, pravi Erjavec
Pred glasovanjem so svoja mnenja podali tudi nekateri voditelji strank. Če bi državni svet izglasoval zahtevo za naknadni zakonodajni referendum o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank in bi ta na referendumu padel, to pomeni, da bi morala Slovenija marca ali aprila zaprositi za mednarodno finančno pomoč, ker bi to pomenilo slabšanje bonitetnih ocen, je povedal predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec.
"To bi pomenilo, da nam finančni trgi ne bi zaupali svojega denarja. To bi pomenilo, da bi imeli marca, aprila verjetno hude težave, kako realizirati plače v javnem sektorju, pokojnine in sploh proračun," je opozoril Erjavec.
Proti referendumu sta tudi predsedniška kanditata Milan Zver in Borut Pahor.
Žerjav: Referendum bi bil neracionalen luksuz
Po prepričanju ministra za gospodarstvo in predsednika SLS Radovana Žerjava je slaba banka v tem trenutku ključen ukrep za spodbuditev gospodarske rasti. Referendum o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank bi bil zato po njegovem prepričanju neracionalen luksuz, ki si ga ne moremo in ne smemo privoščiti.
NSi: Državni svet bi z referendumom državi zabil avtogol
Državni svet bi s sklicem referendumov o zakonih o državnem holdingu in slabi banki Sloveniji zabil avtogol, pa je menila predsednica stranke NSi Ljudmila Novak. Ukrepi so potrebni in pozitivni, tako so jih sprejeli tudi finančni trgi, je dodala in se vprašala, kakšni so dejanski razlogi za poskus blokade teh zakonov.
"Državni holding in slaba banka sta odgovor na finančno krizo v Sloveniji. Že sam sprejem teh zakonov je dal pozitivne signale finančnim trgom. Mnogi strokovnjaki, tudi mednarodni, so podprli to odločitev," je dejala Novakova.
Novakova se sprašuje, kakšni so dejanski razlogi, da želijo nekateri blokirati uveljavitev teh zakonov. "Po mojem mnenju tudi zaradi tega, ker se bojijo, da bi se z ustanovitvijo slabe banke odkrilo, kdo je dajal kredite, ki niso bili zavarovani, in ali gre za klientelistične povezave, ter ker je z zakonom določena kazenska in odškodninska odgovornost za dajanje nezavarovanih kreditov na podlagi političnih povezav," je dejala.
Lukšič: Morebitni referendum plod vztrajanja vlade na slabih pozicijah
Morebitni referendum o Slovenskem državnem holdingu in slabi banki, o katerem so odločali državni svetniki, pa bi bil posledica vztrajanja vlade pri pozicijah, ki so slabe za državo, je dejal predsednik SD Igor Lukšič.
Zaradi slabih pozicij vlade so se sindikati organizirali in pozvali k referendumu, na našo stranko pa se obračajo številni ljudje, ki pozivajo, naj nekaj naredimo, je dejal Lukšič. "Ne smemo razprodati slovenskega premoženja, ne smemo dati štiri milijarde evrov za reševanje tajkunskih kreditov," je poudaril Lukšič. Banke bi bilo treba po njegovem mnenju namreč sanirati z dokapitalizacijo.
Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bi omenjena zakona na referendumu padla ter bi Slovenija morala zaprositi za finančno pomoč, pa bi bila po Lukšičevem mnenju to krivda vlade Janeza Janše. "Ta trojka ne bo prišla zaradi nesposobnosti Slovenije. Prišla bo zaradi nesposobnosti te vlade," je dejal. Dodal je, da so vsi komisarji, ki so v preteklih mesecih obiskali Slovenijo, opozarjali vlado, naj "končno kaj naredi in sprejme pokojninsko reformo".
KOMENTARJI (296)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.