Poslanke in poslanci so v okviru drugega branja razpravljali o predlaganem zakonu o vinu, s katerim želi vlada Slovenijo razdeliti na dve vinorodni deželi: Primorsko in Vzhodno Slovenijo. Ravno ta delitev je povzročila največ pomislekov med nekaterimi poslanci, ki so opozorili tudi na primer dolenjskega cvička, za katerega se bojijo, da ga bodo odslej lahko pridelovali tudi drugi vinogradniki.
Manj vinorodnih okolišev
S predlogom zakona o vinu se s 14 na osem zmanjšuje tudi število vinorodnih okolišev. Ti bodo po novem: Štajerska, Prekmurje, Dolenjska, Bela krajina, Kras, Slovenska Istra, Vipavska dolina oz. Vipava ter Brda oz. Goriška Brda.
Pomembna novost zakon je tako imenovan romanski način varstva porekla. V praksi to pomeni, da lahko pridelovalci grozdja pripravijo elaborat, v katerem določijo območje, sorte, tehnologijo in značaj vina, ga poimenujejo z določenim imenom in ga potem pod tem imenom tržijo. S tem je vino bolj prepoznavno, kar dodatno dviga konkurenčnost pri prodaji vina.
Poleg tega predlog zakona uvaja tudi dva nova pojma - eminentno vino ter renomirano vino. Prvi se lahko uporablja namesto ali skupaj z izrazom vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom, drugi pa namesto ali skupaj z izrazom vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem.
Zakon potrebujemo
Argumentom vlade so sledili v koalicijskih poslanskih skupinah. Zakon je po njihovem mnenju potreben zaradi spremenjenih razmer, ki so posledica enotnega evropskega trga, boljšega varstva potrošnikov ter zmanjševanja stroškov pridelave vina. Nekaj pomislekov so imeli le glede razdelitve Slovenije na dve vinorodni deželi, saj predlog ne upošteva Dolenjske kot vinorodne dežele.
Več pomislekov do razdelitve na dve vinorodni deželi imajo v LDS in SD, kjer opozarjajo, da so se znotraj ene dežele znašla zelo raznolika območja. Zaradi različnih geografskih oz. geoloških značilnosti bo v eno vinorodni deželi izjemno težko pridelati sorodne sorte vina.