Borci za arbitražo

Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je danes v izjavi za javnost podprla arbitražni sporazum s Hrvaško. "Alternativa bi bila nerešeno sedanje stanje, ki za nas ni ugodno in ni v nacionalnem interesu," je zapisal predsednik ZZB NOB Janez Stanovnik in pozval k potrditvi sporazuma na referendumu 6. junija.

"Arbitražni sporazum podpiramo, ker je po skoraj dvajsetih letih brezuspešnih pogajanj primerna rešitev za obe državi, saj nalaga arbitražnemu tribunalu, da pri določitvi poteka meje določi stik Slovenije z odprtim morjem in pri tem razen načel mednarodnega prava upošteva tudi pravičnost, dobrososedske odnose ter zgodovinske in druge relevantne okoliščine za dosego poštene in pravične odločitve," je zapisal Stanovnik.

Izrazil je še pričakovanje, da bodo državljani Slovenije na referendumu sporazum potrdili, saj bo Slovenija s tem zaščitila interese o dokončni ureditvi meje in dostopu do odprtega morja. Poleg tega pa "bomo s tem odstranili tudi vzroke, ki so doslej ovirali vsestransko prijateljsko, gospodarsko, turistično, kulturno in politično sodelovanje s sosednjo Hrvaško", je še zapisal.

Pisatelj Borut Pahor o arbitraži

V SLS zanikajo navedbe Stanovnika

Navedbe Stanovnika glede določanja meje in stika Slovenije z odprtim morjem v arbitražnem sporazumu so medtem že zanikali v SLS. Podpredsednik stranke SLS Franc Bogovič je dejal sledeče: "Po arbitražnem sporazumu (se) meja določa izključno po mednarodnem pravu, šele v naslednji točki, ki opredeljuje iskanje nekakšnega stika z mednarodnimi vodami, se omenja načelo pravičnosti. Brez ustrezne določitve meje pa vsa ta zunanja pravičnost, dobrososedski odnosi in druge okoliščine ne pomagajo prav dosti, in tu je ta ključna pomanjkljivost."

"Vsekakor je legitimno, da Janez Stanovnik izrazi mnenje kot predsednik ZZB NOB, a v SLS želimo poudariti, da je tudi mnogo borcev za svobodo v letih 1941–45, ki pa jih danes boli srce, da kockamo z ozemljem, za katerega so se borili sami z lastnimi rokami in za katerega je padla marsikatera človeška žrtev," je še ocenil Bogovič.

SDS: Stanovnik pod pritiski levice

V SDS pa so v sporočilu za javnost zapisali, da je Stanovnik, "ki je – pod hudim pritiskom levih oblastnikov, ki želijo podariti slovensko morje Hrvaški – radikalno spremenil svoje stališče in za svoj 'salto mortale' izkorišča zvezo borcev". "Postavlja se tudi vprašanje – ali se niso tudi borci IX. korpusa borili za to, da ima slovenski narod dostop do mednarodnih voda," so med drugim zapisali v SDS.

Pahor: Sporazum najboljša rešitev

Premier Borut Pahor je danes dejal, da je 20 let spremljal vzpone in padce v reševanju mejnega spora s Hrvaško, zato je doseženi sporazum najboljša možna rešitev tega vprašanja. "Boljše v kratkem času ali morda tudi nikdar več zagotovo ne bo," je menil.

Zbrane je pozval, naj "ne izpustijo goloba v roki, ker jim nekdo ponuja vrabca na strehi". Ob tem je pojasnil, da je naloga arbitražnega sodišča, da določi stik Slovenije z odprtim morjem, pri tem se bodo upoštevale zgodovinske okoliščine, dobrososedski odnosi, vitalni interesi Slovenije in pravičnost, brez katere ni sožitja slovenskega in hrvaškega naroda.

"Če zavrnemo arbitražni sporazum, bodo posledice nepredvidljive. Če ga podpremo, potem bo sledilo oblikovanje memoranduma, v katerem bomo zbrali vsa dejstva, da se meja določi, kot je bila 25. junija leta 1991. Imeli bomo pravično mejo, s katero bosta lahko živela naroda na obeh straneh meje, imeli bomo trden temelj za prijateljstvo z državo, s katero nismo nikoli bili v vojni," je dejal prvak SD.

Hrvaška trdi, da imamo le služnostno pot

Kot je še pojasnil, Hrvaška sedaj trdi, da ima Slovenija le služnostno pot v mednarodne vode, in kadar koli slovenski čoln prestopi polovico Piranskega zaliva, dobimo diplomatsko noto. Takšno stanje Sloveniji po besedah Pahorja ne ustreza.

Če nedeljski referendum ne bi uspel, Pahor pričakuje, da bo prišlo do ponovne blokade pristopnih pogajanj Hrvaške z EU, Slovenija pa bi v evropski in mednarodni politiki izgubila prijatelje in zaveznike.

LDS: Dobili bomo več

Na osrednji prireditvi LDS pred referendumom o arbitražnem sporazumu je predsednica LDS Katarina Kresal danes pozvala k podpori sporazumu, ker bomo "dobili več od tega, kar imamo danes", nekdanji predsednik republike Milan Kučan pa zato, ker pomeni "pot, ki omogoča pošteno in pravično rešitev meje". Ostrih kritik je bil deležen prvak SDS Janez Janša.

"Da nekaj izgubiš, moraš najprej nekaj več imeti. Slovenija pa od 25. junija 1991 po malem počasi izgublja,'' je bila Kresalova kritična do izjav opozicije, da bo z uveljavitvijo sporazuma Slovenija izgubila. V sporazumu je "jasno zapisano", da vsa enostranska dejanja po 25. 6. 1991, "ki so zbrana v fasciklih EU", ne obstajajo več.

V sporazumu je tudi jasno določena naloga arbitrom, da "morajo določiti" na podlagi pravičnosti, dobrososedskih odnosov idr. "stik Slovenije z mednarodnimi vodami". Kot je poudarila, ta stavek iz sporazuma "ni odprt za interpretacijo". "Državo Slovenijo določa tudi njen teritorij, torej bojazen, da tu ne gre za teritorialni stik, je odveč," je poudarila.

Kot "višek vseh viškov" je zato označila trditev predsednika SDS Janeza Janše, da zapisano v sporazumu arbitrom prepoveduje določitev takega stika. Ob tem pa dodala, da Janšev predlog sporazuma Hrvaški iz leta 2008 take eksplicitne zahteve po stiku ne vsebuje.

Politiko, ki nasprotuje sporazumu, je označila kot tisto, ki že leta zlorablja probleme s Hrvaško, "zato da vzdržuje nemir in vzbuja čustva", strah pred nečim tretjim. Enaka politika se kaže tudi pri vprašanju izbrisanih, je dejala in menila, da se take politike moramo bati. Pri taki politiki "lahko zlahka manipuliraš in potem odločitve niso več racionalne. In potem hitro prideš do pozivanja na ulice, hitro prideš do razbitega parlamenta".

Türk: Sem na strani zdrave pameti

Predsednik republike Danilo Türk je danes na javni tribuni Zveze društev pravnikov Slovenije izrazil podporo arbitražnemu sporazumu, hkrati pa zavrnil trditve, da se je postavil zgolj na eno stran. "Sem na strani zdrave pameti in pravne države," je dejal.

Pravni strokovnjak Rajko Pirnat meni, da so izjave, da Slovenija svojih zahtev ne bo mogla doseči z mednarodnim pravom, škodljive, v pravu pa morajo šteti pravni argumenti in ne politične floskule. Matevž Krivic je poudaril tudi, da gre za vprašanje zaupanja mednarodnemu pravu, ki smo se mu zavezali že z ustavo in včlanitvijo v Združene narode.

Izrazito proti arbitražnemu sporazumu je bil Tone Jerovšek, ki ga je motilo predvsem to, da je bil izplen slovenskih pogajalcev "izrazito slab”. In prepričan je, da bo Slovenija po odločbi arbitražnega sporazuma imela manj, kot je imela v nekdanji  Jugoslaviji, saj bo izgubila teritorialni stik z odprtim morjem.