Bosta zaradi suma zlorabe uradnega položaja ovadena Aleš Hojs in Žan Mahnič?

Ali bo ovaden tudi prvi mož policije Andrej Jurič, ker izvaja nezakonite usmeritve in odreja domnevno nezakonite nadzore nad kriminalističnimi preiskavami, ki jih sicer vodijo tožilci, še ni znano. Ga je pa Policijski sindikat na podlagi pravnega mnenja, ki so ga pridobili, že pozval, naj ne izvaja spornih usmeritev, ker bi s tem lahko povzročil prepovedane posledice na škodo pravic uslužbencev iz delovnopravnega razmerja. Ali drugače, če nadzornikom odrediš nezakonit nadzor, to pomeni, da tudi nadzorniki delajo nezakonito. 

Sicer pa je ta primer zelo podoben tistemu iz februarja, ko je Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) vkorakala na Upravo kriminalistične policije in Nacionalni preiskovalni urad ter v nadzoru nad delom policije od nekdanje direktorice policije Tatjane Bobnar zahtevala tudi podatke, do katerih ni bila upravičena. Ker se je Bobnarjeva uprla politiki oziroma komisiji, ki jo je vodil takratni podpredsednik KNOVS Žan Mahnič, je nastala afera. Parlamentarna komisija je nekdanji direktorici očitala, da ji je nezakonito preprečila nadzor.

Profesor na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru doc. dr. Miroslav Žaberl, ki je bil tudi sam nekoč direktor Urada za policijo in druge varnostne naloge ter dobro pozna zakonodajo na področju nadzorov nad delom policije, pravi, da se je Bobnarjeva pravilno odločila, da se je uprla nedopustnim zahtevam politike, sicer bi tudi sama ravnala nezakonito. Če bi dopustila, da politika dobi podatke, do katerih ni upravičena. "Takratna generalna direktorica policije Tatjana Bobnar je upravičeno zavrnila zahtevo predstavnika KNOVS do vpogleda v podatke, za katere niso pristojni. Takšen nadzor bi bil nezakonit. Pa tudi ravnanje direktorice, ki bi omogočila takšen vpogled, bi bilo nezakonito. KNOVS je namreč upravičen nadzirati zgolj področje dela policije in obveščevalnih služb, ki se nanašajo na uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov. V tem primeru oziroma zahtevi KNOVS pa je šlo za domnevne policijske vpoglede v policijske evidence za nekatere politične predstavnike, kar pa ne spada pod dovoljeno nadzorovano področje. Kot je kasneje ugotovila tudi informacijska pooblaščenka, so vsi ti policijski vpogledi imeli zakonsko podlago," za našo spletno stran pojasnjuje Žaberl. In dodaja, da tako kot se je politiki uprla Bobnarjeva, bi se nedopustnim zahtevam politike zdaj moral upreti tudi v. d. generalnega direktorja policije Jurič.

Zaradi spora, ki je nastal med Mahničem in Bobnarjevo, teče tudi predkazenski postopek na Policijski upravi Ljubljana.  Kriminalisti po naših neuradnih informacijah preverjajo, ali je Mahnič, ki je zdaj državni sekretar za nacionalno varnost, zlorabil uradni položaj kot podpredsednik parlamentarne komisije. Poleg tega pa tudi, ali je kršil človeško dostojanstvo nekdanje direktorice policije, ker naj bi jo žalil in celo obtožil, da laže. 

Zato ga je Bobnarjeva tudi prijavila policiji. "Morda bi lahko našli tudi znake kakšnega kaznivega dejanja, povezanega z zlorabo pooblastil, na primer 257. člen KZ Zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic, saj je poslanec uradna oseba, ali pa napeljevanje h kaznivemu dejanju Zlorabe osebnih podatkov po 143. členu. Vendar je težko verjeti, da bi tožilec uvedel postopek, saj je dejanje ostalo pri poskusu, ker je takratna generalna direktorica policije neupravičeno zahtevo upravičeno zavrnila," razlaga profesor Miroslav Žaberl.

Izmišljena afera o "vohunjenju" policije za politiki, da je KNOVS lahko opravil nadzor na policiji?

Gre torej za februarsko zgodbo o izvajanju nadzora parlamentarne komisije nad delom Uprave kriminalistične policije in Nacionalnega preiskovalnega urada. Povod pa naj bi bilo domnevno vohunjenje policije za politiki, ki so ga lansirali mediji, ki so blizu stranki SDS. Po naših podatkih je Bobnarjeva tudi v prijavi zoper Mahniča napisala, da mu je povedala, da ne obstaja nobena vohunska mreža na Upravi kriminalistične policije in da jo je opozarjal na njeno prihodnost v policiji zato, da bi jim razkrila podatke, do katerih niso bili upravičeni. Tudi o konkretnih kriminalističnih preiskavah, ki jih vodi Nacionalni preiskovalni urad. Kot je znano, v politične pritiske ni privolila,  Janševa vlada pa jo je tudi takoj razrešila s položaja. 

Ljubljanski kriminalisti po naših neuradnih informacijah preverjajo očitke, ali je Mahnič res zlorabil svoje pravice kot podpredsednik KNOVS zato, da bi pridobil podatke, do katerih po zakonu ni bil upravičen, in pri tem še izvajal pritisk na nekdanjo direktorico policije. Bobnarjeva naj bi v prijavi namreč napisala, da je s tem, ko naj bi Mahnič neupravičeno zahteval podatke, prestopil meje svojih uradnih pravic. Zakon je namreč jasen – KNOVS je pristojen le za nadzor nad zakonitostjo in ustavnostjo izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov. Ne more pa komisija od policije zahtevati informacij o konkretnih preiskavah zoper politike ali imena policistov, ki naj bi preverjali osebne podatke poslancev in politikov. Vpoglede lahko preverja le informacijski pooblaščenec.

Kriminalisti neuradno prav tako preverjajo, ali je Mahnič storil tudi kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja, ko naj bi Bobnarjevo žalil in strokovno zaničeval zaradi domnevnega vohunjenja za politiki, ki se vse do danes še ni potrdilo. Po naših podatkih naj bi nekdanja prva dama policije v prijavila zapisala, da je Žan Mahnič napadel njeno čast in ugled ter jo zelo prizadel, ker jo je označil za lažnivo Tatjano Bobnar, ki naj bi priznala, da obstaja utemeljen sum, da se vohuni za politiki, ker je policija uvedla predkazenski postopek zoper neznanega storilca zaradi neupravičenega slikovnega snemanja. 

Njej pa očital, da je protizakonito onemogočila nadzor KNOVS. Mahnič naj bi žalitve izrekel z namenom zaničevanja, še piše Bobnarjeva v prijavi in dodaja, da se je vso svojo karierno pot zavzemala za zakonito in profesionalno delo. Že v samem postopku nadzora pa je članom parlamentarne komisije pojasnila, da policija nikogar ne preverja po naročilu politike in da bodo dobili vse podatke in dokumentacijo, do katere so zakonsko upravičeni. Ampak samo tisto, ki se nanaša na prikrite preiskovalne ukrepe, kar KNOVS nadzira. Ne pa tudi podatkov o konkretnih operativnih zadevah, ki so zanimali politiko, in  glede odprtih predkazenskih postopkov, pri katerih policija ni izvajala prikritih ukrepov. V to pa Bobnarjeva ni privolila, saj bi s tem sama kršila zakon. 

Vohunska afera, ki je v resnici ni bilo

Zgodba o domnevnem vohunjenju policije za politiki, zaradi katere se je sploh zgodil obisk KNOVS na policiji, že dobiva epilog. Od afere o tem, da je "Bobnarjeva blokirala zakonit nadzor KNOVS in s tem zaščitila tudi Marjana Šarca in glavnega akterja afere Damirja Črnčeca" in o "prvovrstnem političnem škandalu prejšnje vlade, ko je policija špijonirala tudi za poslancem Horvatom", pa o "razkritju, da je Marjan Šarec v vlogi predsednika vlade skupaj s pomagači državo poskušal spremeniti v policijsko državo", in o "zlorabi policije in podatkov za politične obračune" ter da so "Marjan Šarec, Boštjan Poklukar in Tatjana Bobnar trojica, ki je najbolj odgovorna za vdiranje podatkov za slovenskimi državljani in kot kaže tudi poslanci", ni ostalo skoraj nič. Oziroma je sploh ni bilo. So pa afero tako opisovali strankarski mediji SDS.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki je zaradi te zgodbe opravila inšpekcijski nadzor nad obdelavo osebnih podatkov, je namreč pred kratkim sporočila, da je osebne podatke 45 politikov obdelovalo 700 zaposlenih na policiji in da so bili v veliki večini ti vpogledi zakoniti. Tudi za poslanca NSi Jožefa Horvata, ki je naredil vik in krik, da mu je policija v času prejšnje vlade sledila, da ga je preverjala še za lanski božič, ko je šel k polnočnici. Tudi pri obdelavi njegovih osebnih podatkov informacijska pooblaščenka ni zaznala nobenih kršitev.

"Poslanec Jožef Horvat je bil na božični večer v enakem položaju kot vseh drugih 178 od skupno 180 Jožefov Horvatov v Sloveniji," je povedala Prelesnikova in opozorila, da je za zaključke treba poznati vsaj osnove delovanja informacijskega sistema. Policijska patrulja v Murski Soboti je namreč za lanski božič preverjala povsem drugega državljana Jožefa Horvata. In ne, niso sledili poslancu NSi, niti ga niso opazovali 35 minut pred polnočnico, niti iskali podatkov o njem. "Očitki, ki jih danes dobivamo, da smo mi tista koalicija, ki vzpostavlja policijsko državo, ne držijo. Nasprotno – policijsko državo so po tem sodeč vzpostavljali Šarec in njegovi pomagači," je razlagal vpoglede v njegove osebne podatke poslanec Horvat. 

Prelesnikova sicer pravi, da postopek nadzora še ni končan, da pa iz dozdajšnjih ugotovitev izhaja, da je bila večina preverjenih obdelav osebnih podatkov zakonita. Nezakonita naj bi bila le pri enem policistu, je pa to policija že prej sama zaznala in uvedla postopek zoper njega. Za tri policiste pa informacijska pooblaščenka obdelave še preverja. So pa tudi z Generalne policijske uprave prejšnji mesec sporočili, da dozdajšnje ugotovitve notranjevarnostnega postopka v policiji kažejo, da so zaposleni podatke obdelovali zakonito in zaradi opravljanja nalog policije. "Informacijski pooblaščenec, ki je glavni nadzornik nad pravilno uporabo osebnih podatkov, je potrdil naše ugotovitve, da v policiji uporabljamo podatke strokovno in zakonito ter da v policiji ni bilo sistemske zlorabe pri vpogledih in obdelovanju osebnih podatkov," je sporočil tiskovni predstavnik Drago Menegalija.