Letošnji svetovni dan poteka pod geslom Skupaj s čebelami za ljudi in planet – partnerstvo, ki nas vse ohranja, s čimer v ospredje postavlja ključno vlogo čebel in drugih opraševalcev v agroživilskih sistemih ter zdravju ekosistemov našega planeta. "Čebele in ljudje že tisočletja delijo tesno in razvijajočo se vez, ki jo oblikujejo načini, kako so se skupnosti po vsem svetu zanašale na čebele za hrano in preživetje, pri čemer so čebele pogosto postale del njihove kulturne identitete," so poudarili pri Organizaciji ZN za hrano in kmetijstvo (FAO).
Ob tem so opozorili na zmanjševanje števila čebel, opraševalcev in drugih žuželk. "Današnji dan nam ponuja priložnost, da spodbujamo ukrepe, ki bodo zaščitili in izboljšali opraševalce in njihove habitate, izboljšali njihovo številčnost in raznolikost ter podprli trajnostni razvoj čebelarstva," so dodali.
Generalna skupščina ZN je 20. maj za svetovni dan čebel razglasila leta 2017 zaradi prizadevanj Slovenije, prvič pa smo ga zaznamovali leta 2018.
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije in Evropske čebelarske zveze Boštjan Noč ob svetovnem dnevu poudarja, da čebele v sodobnem svetu brez pomoči čebelarjev žal ne morejo več preživeti. Njihov obstoj močno ogrožajo podnebne spremembe, pesticidi, intenzivno kmetijstvo in bolezni čebel. "Čebelarji ste med ključnimi varuhi prehranske prihodnosti sveta. Zato je pozitivna novica z začetka tega leta ta, da Evropa končno dopušča neposredna plačila po panju kot nadomestilo za opraševalni servis čebel. Verjamem, da bo Slovenija prva država v Evropi, ki bo to podporo čebelarjem dejansko namenila, in to že v letu 2027," je izpostavil.
Bojkot čebelarjev zaradi ponarejenega medu
Osrednji mednarodni dogodek ob letošnjem 9. svetovnem dnevu čebel je forum, ki poteka v Mariboru. Organizira ga ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z ministrstvom za zunanje in evropske zadeve ter Organizacijo ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO).
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki opravlja tekoče posle, Mateja Čalušić je v izjavi za medije povedala, da med drugim razpravljajo o načinih ohranjanja biotske raznovrstnosti, ki je za opraševalce zelo pomembna. "Delimo znanje glede na različne klimatske tipologije, ki jih imajo različne države, o tem, kaj bo treba delati že danes, zato da bomo imeli lahko boljšo prihodnost," je dejala.
"Zanima nas, kako lahko izboljšamo naše delo in sodelujemo pri izzivih, s katerimi se soočamo ne le v Evropi, ampak po vsem svetu," je povedal pomočnik generalnega direktorja FAO Thanawat Tiensin. Po njegovih besedah razpravljajo tudi o kakovosti medu in drugih čebeljih pridelkov. "S sodelovanjem lahko najdemo boljše rešitve," je dodal.
Ni pa odgovoril na novinarsko vprašanje, če drži, da so s foruma na zahtevo FAO umaknili predavanje o problematiki ponarejenega medu na trgovskih policah. To predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč navaja kot razlog za bojkot dogodkov ob današnjem svetovnem dnevu čebel, tudi omenjenega foruma in večerne podelitve nagrade zlata čebela v Mariboru. "Dogodek bojkotiramo z jasnim sporočilom, da svetovni dan čebel ni čas za fotografiranje in prikrivanje problemov, ampak za njihovo reševanje," je za portal N1 dejal Noč.
Ministrica Čalušić je dejala, da jo žalosti, "da se skozi medijsko komunikacijo uporabljajo tovrstne insinuacije in obsodbe v tako lepi zgodbi na svetovni dan čebel".
Noč je ob svetovnem dnevu čebel vnovič opozoril na težave s ponarejenim medom, ki ga je po podatkih Evropske komisije na evropskem trgu kar 47 odstotkov. "Evropska politika problem zelo dobro pozna, vendar konkretnih rešitev še vedno ni. Treba je povedati odkrito: trgovski lobiji ponarejenega medu so trenutno močnejši od glasu čebelarjev. Edina prava pot je, da stopimo skupaj čebelarji in potrošniki ter s svojo izbiro jasno povemo, da ponarejenega medu ne bomo kupovali," je pozval.
Vršilec dolžnosti predsednika mednarodne čebelarske organizacije Apimondia Peter Kozmus se strinja, da so ena velikih težav čebelarstva ponaredki medu. "Vse več je nizkocenovnega medu, ki v bistvu sploh ne more biti imenovan med. Predvsem večji, profesionalni čebelarji imajo zaradi tega velike težave, saj ne morejo tekmovati s temi nizkocenovnimi proizvodi. Nekateri veliki čebelarji že opuščajo čebelarstvo in zaradi tega se po nekaterih državah zmanjšuje število čebel. To je velika težava, saj imajo čebele skozi opraševanje velik vpliv na naravo," je pojasnil.
Ljudi poziva, da med kupujejo neposredno pri čebelarjih, v trgovinah pa pazijo na označbe. Tudi sicer Kozmus poudarja, da lahko k dobrobiti čebel prispeva vsak posameznik. "Kmetje lahko recimo uporabijo manj čebelam strupenih škodljivih pesticidov. Če imamo samo vrtiček ali lončke na balkonu, pa dajmo poleg zelenjave zasaditi tudi nekaj rastlin, na katerih lahko čebele najdejo hrano, zlasti v poletnih mesecih, ko jim primanjkuje hrane v okolju," je dejal.
Pomen čebel za prehranski sistem
V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so poudarili, da v Sloveniji brez slovenskih čebelarjev ne bo mogoče dolgoročno ohraniti populacije čebel in kakovostnega opraševanja. "Čebelarji s svojim delom opravljajo izjemno pomemben opraševalni servis, ki koristi celotni družbi, vendar za to delo danes še vedno niso sistemsko ustrezno ovrednoteni," so navedli v današnjem sporočilu za javnost.
Na ljubljanski biotehniški fakulteti se zavzemajo za ukrepe za zaščito čebel in drugih opraševalcev. Rešitve za njihovo zaščito so več ohranjenih habitatov, manj pesticidov in bolj trajnostno kmetijstvo. Pomembno vlogo pri podpori opraševalcem imajo tudi medovite rastline. Med njimi so našteli sončnice in ajdo.
Kot so zapisali, opraševanje omogoča pridelavo kakovostne hrane. Z upadom opraševalcev se zmanjšujeta količina in raznovrstnost pridelkov, poslabšuje se kakovost hrane, zvišujejo pa se tudi njene cene. Raziskovalci opozarjajo, da čebele in druge opraševalce danes najbolj ogrožajo izguba habitatov, pesticidi, podnebne spremembe, bolezni in onesnaževanje. "Samo zaščita medonosne čebele ni dovolj, zelo pomembni so tudi divji opraševalci," so izpostavili.
Ukrepi za varstvo opraševalcev
Da je v skupino opraševalcev vključenih prek 200.000 prosto živečih živalskih vrst, vključno z divjimi čebelami, muhami trepetavkami, metulji, pticami, netopirji in več kot 20.000 vrstami v naravi prisotnih čebel, pa so spomnili na ministrstvu za naravne vire in prostor. Dodali so, da bodo morale države članice EU v okviru nove evropske uredbe o obnovi narave, sprejete leta 2024, do leta 2030 prek ukrepov varstva opraševalcev ustaviti upad števila njihovih populacij, kasneje pa obrniti trend in zagotoviti ugodno stanje. "Zaradi pomanjkanja podatkov o stanju in hitrosti upada Slovenija, skupaj z ostalimi državami članicami, v naslednjem letu začenja z izvajanjem spremljanja stanja opraševalcev," so napovedali.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.