V preteklosti ste že opozarjali na nepravilnosti v SIB banki. Kot kaže, posebnega odmeva ni bilo. Zakaj?
Res je. Že pred letom dni smo prvič opozorili na nepravilnosti. Od takrat smo se znašli skoraj pred tožbo in ped očitki, da delamo poslovno škodo. Zatožili so nas takrat celo pri predsedniku vlade. No, očitno je moralo sedaj preteči kar nekaj časa, da se je zadeva zdaj premaknila z mrtve točke. Mi sami nimamo pooblastil, da bi preiskovali naprej. Tudi takrat jih nismo imeli. Zdaj so se očitno zganile tudi druge pristojne institucije.
Kaj pa lahko v tem konkretnem primeru sploh še stori vaš Urad? Ali lahko s svojimi informacijami pomagate policiji, tožilstvu?
Ne veliko. Mi nimamo pristojnosti, da bi se ukvarjali s konkretnimi primeri. Seveda pa tukaj ne gre samo za ta primer, gre za povezavo, gre za nekakšno sliko, širšo mrežo tovrstnih pojavov, ki jih mi seveda zdaj v zadnjem času lahko sestavljamo tudi skozi ta vrata. Sedaj sodelujemo s pristojnimi institucijami, pridobili smo veliko dokumentacije in to so vrata, skozi katera lahko vstopimo v neko širšo sliko korupcije v Sloveniji.
Kdaj pa lahko, če sploh, pričakujemo epilog te zgodbe?
Zdaj so na potezi pristojni organi, tisti, ki imajo pooblastila, ki morajo zadevo preučiti in jaz upam, da čimprej.
Na seminarju o korupciji, na katerem ste sodelovali, je prevladalo mnenje, da vaš urad lahko le opozarja na domnevno koruptna ravnanja, o tem tudi obvešča policijo, kazenskih ovadb pa ni od nikoder. V čem je problem?
Mi nimamo policijskih pristojnosti, seveda pa je po drugi strani prav, da nekdo tudi opozarja. Vendar pa mi poskušamo opozarjati na strokoven način, tako da primer analiziramo in opremimo, tako da bi policija potem lahko postopala v okviru njenih pooblastil.
In zakaj potem?
Težko je povedati v dveh stavkih, kajti problemov je več. Problemi so predvsem objektivne narave. Mislim, da naši pristojni organi niso dovolj usposobljeni, da bi se spopadli s tovrstnim kriminalom, ki zdaj prevladuje v Sloveniji.
Vaš urad je izdelal tudi oceno stanja korupcije v Sloveniji. Kaj je pokazala, kje je najbolj kritično?
Najbolj kritična v Sloveniji je t.i. velika korupcija. Korupcija, ki se odvija na višjih nivojih, ki je običajnim smrtnikom, če se smem tako izraziti, praktično neprepoznavna, ker jih ne udari neposredno po žepu, se pa seveda pojavi morda v naslednjem letu, pri višjemu davku, ki ga morajo plačati ali pa pri cestah , ki niso popravljene in gre namesto tega denar ali pa premoženje v zasebne žepe. To je pojav, ki daleč najbolj ogroža našo državo v tem trenutku.
Ponekod, denimo v šolstvu ali zdravstvu, je korupcija bolj na dlani, če lahko tako rečemo. Bolj je opazna. Kje pa je odkrivanje najtežje?
Seveda je najtežje ravno v primerih, ki sem jih omenjal. SIB banka je eden takšnih primerov, kjer mora preteči izjemno veliko časa, da se sploh definira, kaj je bilo v teh postopkih protipravnega, kakšno dejanje je bilo storjeno in kdo ga je storil.Teh primerov je seveda več. Mi smo kar nekaj teh primerov v preteklosti poskušali analizirati, ovrednotiti in jih predati naprej pristojnim organom. In jaz upam, da se bo zdaj kaj več zganilo na tem področju, ko se je zadeva začela premikati v pravo smer.
In če se vrnemo k ugotovitvi, da se tudi po sumu in vaših prijavah policiji praktično ne zgodi nič - lahko torej rečemo, da korupcijo sprejemamo kot danost?
Na žalost, iz nekaterih naših analiz in strokovnih ugotovitev to res izhaja. Predvsem menedžerji naših podjetij korupcijo v gospodarstvu že jemljejo kot nujno zlo, kot nekaj, kar je spremljajoč pojav vsakdanje gospodarske prakse v Sloveniji.
