Avtorica prispevka: Ana Jud
Novica o Penkovem odstopu od kandidature butne v javnost v trenutku, ko ljubljansko višje sodišče zavrne zahtevo tožilstva za preiskavo zoper zunanjega ministra Dimitrija Rupla, glavnega akterja v aferi z diplomatsko akademijo. Penko zatrdi, da gre zgolj za nenavadno naključje. Ker nikoli ne skrival želje, da bi se vrnil v pravosodje, njegova odločitev ne preseneča.
"Je izrazit individualist v vsem, kar počne. Po duši je še vedno karate borec in vsi, ki ga poznamo, smo po tihem vedeli, da ga vleče nazaj v pravosodje," je povedal Drago Kos iz Urada za preprečevanje korupcije, Meta Zupančič, nekdanja pravosodna ministrica pa nadaljuje, da je "zagotovo eden tistih ljudi, ki pove tisto, kar misli, in če je potrebno, to tudi argumentira, tako da je včasih, če misliš drugače kot on, biti njegov sogovornik zelo težko."
Za Penka so vedno vsi enaki - vsi državljani republike Slovenije. Najin odnos je specifičen. Težko bi rekel, da sva prijatelja, se pa zelo dobro razumeva," še razloži Kos.
Na vprašanje, v kakšnem odnosu je z odvetnikom Stojanom Zdolškom in generalnim sekretarjem vlade Mirkom Bandljem, ki ga v času razvpite diplomatske akademije obtožita kršenja človekovih pravic. "Mislim da gre za hud poseg v osebnostne pravice,"je takrat povedal odvetnik Stojan Zdolšek.
In v kakšnem odnosu je z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, glavnim akterjem v omenjeni igri? "Gospod Penko je naredil eno veliko neumnost," se ni mogel zadržati zunanji minister Dimitrij Rupel.
Penko odgovori, da z nobenim od njih ne bi šel na kavo, ker "... običajno ne pijem kave. Pozdravimo se, občutek imam, da se vsak pri tem malo pri sebi namuzne, ne morem pa reči, da smo prijatelji," realno pove Penko.
Doda, da ne živi za službo. "So še pomembnejše stvari v življenju," zatrdi Penko. To sta, kot pravi, njegova potomca, sedemletna Živa in štiriletni Juš. Že vrsto let pa ga spremljajo tudi psi, trenutno bordojski dogi. "Moram reči, da sem se v komunikaciji z živalmi kar precej naučil, kar mi zdaj pride prav, ko se ukvarjam z ljudmi, zlasti z določenimi deviantnimi osebki," zna svoje izkušnje na marsikaterem področju življenja uporabiti Penko. "Jaz bi rekla, da je njegova najboljša lastnost poštenost in skrenost do vsega, kar dela. Slaba lastnost morda... V tistih časih je bila morda še malo zaletavost… se spominja Zupančičeva.
Zaveda se, da si s svojim delom nabira tudi sovražnike. "Jaz samo upam, da če bo že kdo komu kaj naredil, bom to jaz, ne moja družina," je odločen Penko.
Čeprav pravi, da ne mara pojavljanja v javnosti, njegovi nastopi potrjujejo drugače. "V zvezi s svojo lepo uro, lahko povem anekdoto; kupili so mi jo kolegi sodniki kot darilo, ko sem odhajal s sodišča, jaz pa sem jim obljubil, da bom vsakič, ko se bom pojavil na televiziji, pokazal tudi to uro," se nasmeje Penko.
Pove, da se za vedno uradnim Boštjanom Penkom skriva drugačen obraz. Ki se veliko smeje in celo joka. Nazadnje menda pred kakšnim mesecem dni ... "Ampak razloga se v tem trenutku ne spomnim, pa ni nič slabega, če se malo pojoka, veste," zna pomiriti Penko. Če so za to seveda upravičeni razlogi. In nizki udarci, na katere Boštjan Penko lahko naleti pri svojem delu, to zagotovo niso.
