Props je na današnji novinarski konferenci poudaril, da brez dobro delujočega javnega sektorja ni dobro delujoče države. Kot je dejal, javni sektor niso zgolj uradniki v upravnih organih, največji del zaposlenih namreč predstavljajo vzgojiteljice, učitelji, profesorji, zdravstveni delavci, socialni delavci, znanstveniki, kulturniki, knjižničarji, pa tudi policisti, vojaki in gasilci, kot tudi številni drugi, "ki vsakodnevno opravljajo delo, brez katerega si težko predstavljamo normalno življenje družbe".
"Ne glede na to, kje smo zaposleni, koliko smo stari ali kakšen je naš socialni položaj, vsi potrebujemo javne storitve," je dejal minister za javno upravo. Zato po njegovih besedah ni pošteno trditi, da zaposleni v javnem sektorju ne delajo nič. Kot je dodal, lahko iz lastnih izkušenj pove, da velika večina zaposlenih svoje delo opravlja zavzeto, z visoko stopnjo odgovornosti in to se pozna na vseh ravneh delovanja sistema.
Slovenija po številu zaposlenih v javnem sektorju v primerjavi z evropskim povprečjem ne izstopa, nasprotno, številne dejavnosti, ki so pri nas še vedno del javnega sektorja, so v drugih državah že prešle v zasebni sektor, zato stereotipi o razbohotenem javnem sektorju ne držijo, je dejal Props.
"Smo nekje v spodnji tretjini evropskih držav po tem, koliko zaposlenih imamo v dejavnostih javnih storitev," je navedel generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar. Med vsemi zaposlenimi v javnem sektorju jih je v Sloveniji po njegovih navedbah skoraj 80 odstotkov zaposlenih v dejavnostih, ki izvajajo neposredne storitve za prebivalce.
Tudi finančni minister je podaril, da "javni sektor ni nikakršen zažiralec javne blagajne". Tistim, "ki tako lahkotno opletajo s primerjavami o razbohotenem javnem sektorju, neučinkovitostjo in še čem," sporoča, da se "premalo zavedamo, da vsi potrebujemo javni sektor, javne storitve, ker brez tega ni države". Priznava pa, da se da še veliko narediti pri učinkovitosti in kakovosti javnih storitev. Zato so se tudi lotili plačne reforme in jo izpeljali.
Pri tem Boštjančič ocenjuje, da je veliko nerazumevanja, posploševanja in predvsem minimaliziranja dela, ki so ga opravili ne samo na vladni strani, ampak tudi na sindikalni. "Plačna reforma niso kozmetični popravki, ampak je prava reforma," je poudaril. Reforma je bila po njegovih besedah nujna za ureditev plačnih razmerij, večjo povezanost plač z učinkovitostjo in odgovornostjo pri delu, za lažje privabljanje mladih in ljudi z vodstvenimi izkušnjami, predvsem pa za blažitev nezadovoljstva, ki se je kopičilo skozi 15 let, ko se sistem ni celovito spreminjal.
"Reči, da smo zgolj dvignili plače, pa še to ne dovolj, je najmanj podcenjujoče do vseh sodelujočih," meni finančni minister. Navedbe, da so z reformo najbolj prizadeti ravno najslabše plačani javni uslužbenci, pa je označil za "naravnost absurdne". Ravno nasprotno, prav zaposlenim, katerih plača sodi v spodnjo tretjino plačne lestvice, je bila po njegovih besedah v okviru pogajanj namenjena največja pozornost. Razlika do višje plače pa bo v celoti najprej izplačana ravno tistim, ki so uvrščeni v najnižje plačne razrede.
Boštjančič je tudi izpostavil, da imajo delodajalci v novem sistemu večje možnosti vplivati na plače zaposlenih, kar je bila ena glavnih kritik prejšnjega sistema. Po njegovih navedbah teh možnosti doslej v praksi v resnici še niso uporabljali veliko. Tako so oz. še bodo posamezna ministrstva javnim zavodom dala pojasnila glede uporabe možnosti, med katerimi so spregled izobrazbe, možnost uvrščanja v višje plačne razrede in t. i. pospešeno napredovanje.
Prenova sistema pa še ni zaključena, s socialnimi partnerji nadaljujejo pogajanja o nagrajevanju javnih uslužbencev. Po Pogačarjevih besedah se mora vsaka odgovorna država vedno spraševati, kakšen javni sektor bo potrebovala v prihodnosti, katere storitve in koliko zaposlenih za njihovo izvajanje. Plačno reformo je označil za enega prvih korakov v tej smeri.
Boštjančič je v tem kontekstu navedel dve rešitvi, pospešeno digitalizacijo in motivacijo za delo na tistih področjih, kjer zaposlenih ni mogoče nadomeščati z digitalizacijo. Ob tem se je navezal tudi na raziskavo OECD, ki je pokazala, da je največje zadovoljstvo z upravnimi storitvami v tistih državah, kjer so šli naprej z digitalizacijo upravnih storitev. Tudi v Sloveniji so po omenjeni raziskavi ljudje bolj zadovoljni s tistimi storitvami, ki so v večji meri digitalizirane.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.