Po Boštjančičevih besedah gre v besedilu zakonskega predloga za spisek ukrepov, ki so v veliki meri nadaljevanje obljub iz predvolilnega časa. "Vrsta teh ukrepov ali pa zakon, na način, kot je napisan, ni izvedljiv oziroma se določenih ukrepov ne bo dalo izvajati," je dejal v odzivu ob robu ustanovne seje DZ.
Pri tem je poudaril, da odziv daje kot podpredsednik Gibanja Svoboda, medtem ko bi bil njegov komentar kot odziv finančnega ministra še bolj oster. Bi pa po njegovem prepričanju minister za finance v katerikoli vladi izrazito nasprotoval takšnemu zakonu.
Ocena, ki so jo na hitro naredili na ministrstvu za finance, je, da ukrepi pomenijo za nekaj več kot milijardo evrov manj prihodkov v proračun in hkrati večje odhodke. Priti s takšnim predlogom brez pojasnila, kako se bo to na drugi strani kompenziralo oziroma kje se bo našlo rezerve, se Boštjančiču zdi neodgovorno.
Predlogi se mu sicer sami po sebi zdijo legitimni, ampak pričakoval bi tudi seznam ukrepov, s katerimi se bo enako hitro zmanjšalo odhodke ali povečalo prihodke. Pri tem je opozoril, da v predlogu piše, da bi zakon začel veljati že s 1. julijem.
Kot drugo je izpostavil, da predlagani ukrepi v zelo majhni meri ali praktično v ničemer ne odgovarjajo na izzive obstoječe krize zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, ki da ni več zgolj pred vrati, ampak že tukaj. Ob tem je spomnil, da je Gibanje Svoboda pozvalo vse stranke, da skupaj pripravijo ukrepe za to krizo.
Izpostavil je tudi, da je zaradi trenutnih razmer izzivov v javnih financah precej, finančno ministrstvo pa je vse resorje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ta teden pozvalo, da pripravijo seznam ukrepov za "povečanje fiskalnega prostora" oz. odpravo ocenjenih letošnjih odstopanj od javnofinančnih zavez Slovenije na ravni EU.
Posameznih predlaganih ukrepov ni želel komentirati oz. v naprej zavračati pogledov, ki so za njimi. O vrsti teh predlogov ali ukrepov je smiselno spregovoriti, je dejal. Marsikateri med njimi mu je blizu, ampak nikakor ne na način, kot so bili predstavljeni oz. zastavljeni.
Vsak od predlogov, tako Boštjančič, potrebuje široko poglobljeno razpravo, vsebine, ki jo želijo v tretjem bloku urediti, pa se ne da rešiti z enim interventnim zakonom, ki posega v vrsto zakonov in na vrsto področij. Vsebinskih pogovorov o predlaganih ukrepih v Svobodi medtem ne zavračajo.
Tretji politični blok je sicer odgovor ostalih parlamentarnih strank glede podpore njihovim predlogom pričakoval do danes opoldne. V SD se do njih še niso opredelili, v Levici so dejali, da je dan še dolg, v SDS se za zdaj niso odzvali.
Je pa predlog ob robu seje DZ komentiral sokoordinator Levice Luka Mesec. Tudi po izračunih, ki so jih naredili v stranki, imajo predlagani ukrepi več kot eno milijardo evrov negativnih proračunskih posledic. "To pomeni, da vrtajo, še preden je katerakoli vlada nastala, dodatno milijardo evrov minusa v javne finance, ne da bi povedali za en evro, kako ga bodo nadomestili. To je popolnoma neodgovorno," je poudaril Mesec.
"V resnici gre v teh ukrepih, ki so narejeni po povsem neodgovorni politični liniji, za zakon za bankrot javnih financ in če bo tak zakon v tej obliki sprejet, smo kot država Slovenija verjetno do leta 2030 obsojeni na to, da bomo negativne posledice tega zakona odpravljali," je opozoril.
V predlogu interventnega zakona sicer piše, da finančni učinki predlaganih ukrepov letno skupaj znesejo 571,7 milijona evrov, letos do konca leta pa 284 milijonov. Pozneje zaradi izteka predlaganega nižjega DDV na energente naj bi bil letni finančni učinek manjši, okoli 399,7 milijona evrov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.