Kot je minister Klemen Boštjančič povedal ob robu zasedanja finančnih ministrov EU v Bruslju, se mu zdi žalostno, kako želi politika – tako leva kot desna – tako pomembno temo, kot je varnost, izkoristiti za doseganje kratkoročnih političnih ciljev. Izpostavil je, da pri tem prednjačita dve najbolj tradicionalni stranki.
"Verjamem, da to ni tema, s katero bi se igrali in nabirali, kot sem rekel, poceni politične točke," je poudaril.
Razume, da se bližajo volitve in da je v tem kontekstu politika pripravljena tovrstne teme izkoristiti za doseganje kratkoročnih političnih ciljev. Vendar pa to po njegovem mnenju ni niti v interesu države niti državotvorno.
Podpredsednik Svobode in vlade se je tako odzval na petkovo odločitev državnega zbora, ki je na predlog Levice podprl razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov. Soglasno so ga podprli še v SD, pa tudi v opozicijskih SDS in NSi. Proti so bili vsi poslanci največje vladne stranke.
V slednji so po glasovanju sporočili, da bodo ta teden vložili predlog posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu, saj da je to pravo vprašanje, na katero morajo dobiti odgovor državljanov.
V kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba pa so nato v ponedeljek za ta teden napovedali vrsto srečanj na temo referendumov.
Minister je sicer spomnil, da sredi junija potrjena resolucija predvideva zvišanje proračunskih izdatkov za obrambo in varnost na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) še letos, do leta 2030 pa postopoma na tri odstotke.
Zaenkrat po njegovih besedah kaže, da zaradi tega ne bo potreben rebalans letošnjega proračuna.
Ali bo Slovenija za potrebe zvišanja obrambnih izdatkov izkoristila tudi možnost odstopanja od evropskih proračunskih pravil, ki so jo danes 15 članicam odobrili finančni ministri EU, po Boštjančičevih navedbah še ni znano.
"S tem smo si pustili odprta vrata, da jo bomo izkoristili, če bo treba," je povedal. Ali oziroma v kolikšni meri bo Slovenija izkoristila t. i. odstopno klavzulo, bo jasno v prihodnjih mesecih oziroma letih.
Financiranje krepitve obrambnih zmogljivosti bo po pričakovanjih tudi ena osrednjih tem v pogajanjih o prihodnjem dolgoročnem proračunu EU, predlog katerega bo Evropska komisija predstavila prihodnjo sredo.
Kot je povedal Boštjančič, je več ministrskih kolegov na ponedeljkovi neformalni večerji menilo, da bi se morala Evropska komisija za potrebe povečanja naložb v obrambo zadolžiti v imenu EU. Sam se glede tega v izjavi ob robu današnjega zasedanja še ni želel opredeliti.
"Verjamem pa, da bi morala Evropska komisija prevzeti del odgovornosti in da se tega ne sme prelagati samo na države članice," je poudaril.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.