Božali morske pse in osvajali Zvezdno mesto

Branko Ravnak, eden od pionirjev potapljanja invalidov, je človek, ki je ljudem na invalidskih vozičkih vrnil nekaj, česar medicina pogosto ne zna predpisati: občutek breztežnosti, svobode in telesne enakosti. Morda je celo eden tistih, ki je ljudem, priklenjenim na zemljo, pod vodo vrnil nebo. A jasno, ni edini. Slovenci smo resnično pionirji, ko se govori o potapljanju invalidov. Ko je stroka še dvomila, ali se lahko paraplegiki in tetraplegiki sploh varno potapljajo, smo Slovenci že eksperimentalno spuščali prve invalide pod gladino in z leti dokazali, da voda ni omejitev, ampak rehabilitacija, terapija in psihološko osvobajanje.

"Najboljši invalidni potapljač na svetu je naše gore list. Aleš Povše, vsi ga poznajo pod imenom Joda, se je nedavno potopil v zloglasni bazen Y v Italiji, ki slovi kot eden najglobljih na svetu, in to brez jeklenke! Imel je pomoč t. i. boosterja, ki ga v sodelovanju z Angleži prav tako razvijamo mi. Invalidi ne premikajo nog, zato so tudi pod vodo omejeni, ko je treba premagovati razdalje ali kjer je tok. No, zdaj smo dokazali, da se da premagati tudi to oviro", je kot gost tokratne Svetove oddaje povedal Branko Ravnak, predsednik mednarodne organizacije IAHD Adriatic, ki že vrsto let potiska znanje in napredek tudi na področju potapljanja invalidov.

Branko ni inštruktor potapljanja v klasičnem smislu. Je prevajalec med telesno omejitvijo in občutkom neskončnosti. Tam, kjer drugi vidijo invalidski voziček, telesno ali mentalno omejitev, on vidi potapljača. Tam, kjer drugi vidijo diagnozo, on vidi človeka, ki lahko pod gladino prvič po nesreči spet leti.

V daljšem pogovoru oddaje Svet na kanalu A tokrat o tem, da se nič ne doseže brez velikega truda, kako je slovenskim invalidnim potapljačem na Kubi uspelo božati ene najbolj nevarnih vrst morskih psov, zakaj lahko vstopijo v rusko Zvezdno mesto – valilnico kozmonavtov in se potapljajo v hidrolaboratoriju, kamor ne more vsak. Pa tudi o tem, kdo je Joda, najboljši invalidni potapljač na svetu, oziroma zakaj se svet ravna po slovenskem znanju, ki invalide postavlja enakovredno ob bok vsem hodečim.