Med najpomembnejšimi dosežki je minister Božič izpostavil odprtje avtoceste čez Trojane, med manj uspešnimi pa dejstvo, da niso uredili vseh razmerij med državo in Luko Koper ter letališči.
Na ministrstvu se ob pregledu dela v letošnjem letu tudi niso mogli pohvaliti s sprejemom resolucije o prometni politiki, ki so si jo v programu dela zastavili za prvi cilj. Matični parlamentarni odbor za promet je namreč novembra prekinil splošno obravnavo predloga resolucije in odločil, da ga poda v javno predstavitev, ki bo predvidoma v prvi polovici januarja 2006. "O prometni politiki bo še veliko govora v začetku prihodnjega leta," je poudaril minister.
Od sprejema resolucije so odvisni tudi nacionalni programi za posamezne prometne podsisteme (železnice, državne ceste, pomorstvo in letalstvo). Ti so, kot je zatrdil minister, v osnutkih že pripravljeni.
Najtežje usklajevanje rebalansa proračuna
Po ministrovi oceni je bilo letos najtežje usklajevanje rebalansa proračuna za 2005 ter priprava proračuna za 2006 in 2007 glede na podedovano pomanjkanje sredstev za letos za financiranje železnic in državnih cest. "Najtežje je bilo, ko sem moral kot prometni minister prevzeti stališče celotne vlade, da so prioritete najprej sociala in najnujnejši stroški, šele potem vlaganja v infrastrukturo," je dejal Božič.
Glede infrastrukturnih vlaganj je Božič spomnil, da vlada pripravlja dokument, ki bo podal celotno sliko potrebnih vlaganj na vsa infrastrukturna področja. Na ministrstvu so celovit pregled investicij v prometni infrastrukturi skorajda že oblikovali. Ko bo ministrstvo za finance predstavilo globalni okvir sredstev, ki se bodo za investicije namenila iz državnega proračuna, pa bodo lahko pripravilo posamezne programe, je dejal Božič.
Potrebne bodo 'zastrašujoče številke'
Za obnovo prometne infrastrukture bodo potrebne "zastrašujoče številke", sredstva v višini okoli 14 do 15 milijard evrov, je poudaril Božič in dodal, da je realna dinamika za realizacijo do leta 2020. Za državne ceste bo potrebnih prek tri milijarde evrov, za železniško infrastrukturo pa med 10,7 in 10,8 milijarde evrov. Kot je dodal, ima EU velik interes, da Sloveniji pomaga pri izgradnji železniške infrastrukture. Koliko sredstev bi lahko dobili iz Bruslja, bo po ministrovih besedah odvisno od izplena pogajanj o finančni perspektivi 2007-2013, bo pa vlada predvidoma večji delež kot doslej namenila prometnemu resorju.