Na badnji dan so pravoslavni verniki pričakali božič, ki ga v večini pravoslavnih cerkva zaradi uporabe drugačnega koledarja praznujejo pozneje kot drugi kristjani. V voščilu ob prazniku je paroh Srbske pravoslavne cerkve pri nas Peran Bošković dejal, da smo v teh dneh poslušali same žalostne in zastrašujoče ekonomske napovedi za leto 2012. "Besedo kriza poslušamo od jutra do večera, z njo hodimo spat, spimo in se zbujamo po neprespanih nočeh," je povedal.
Evropski in domači modreci, politiki in ekonomisti nam po njegovih besedah ne nudijo "nobene tolažbe niti upanja, še manj pa odgovorov, kako premagati to krizo". V tem trenutku nam, kot pravi, odgovor in tolažbo pošilja Bog prek svojega novorojenega sina Jezusa. Obenem nas vabi, da tudi mi pomagamo drug drugemu, je poudaril.
Priprave na božič potekajo šest tednov
Božič bodo pravoslavni verniki pričakali s polnočnicami, pred tem pa so na današnji badnji dan, ki pomeni bdenje oziroma pričakovanje, po običajih potekale priprave. V pričakovanju božiča so v svoje domove ponesli slamo in tako simbolično ustvarili skromen prostor, v kakršnem se je pred dvema tisočletjema rodil Jezus. "To nas opozarja, da bi morali biti veliko bolj skromni. Današnja napihnjenost, naša potreba, da hočemo vse, nam kaže, da nismo ravno najbolj srečni v tem času," je pojasnil Bošković.
Pri današnjem večernem bogoslužju so posvetili badnjak in ga razdelili vernikom, ki so ga kot znamenje novorojenega Jezusa odnesli domov. Opolnoči sledi jutranje bogoslužje, na božični dan dopoldne pa božična liturgija. Priprave na božič, praznik Jezusovega rojstva, sicer potekajo šest tednov, ko za vernike velja tudi post. Ta družinski praznik je med verniki zelo ukoreninjen. To, da božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, po Boškovićevih besedah za sam praznik ni pomembno. "Mogoče je po svoje dobro, da se odmaknemo od tega hrupnega, množičnega praznovanja, ki se bolj dogaja v velikih trgovskih centrih kot v domovih. Smo malo bolj odmaknjeni in lahko praznujemo bolj potiho," je dejal.
Verniki Srbske pravoslavne cerkve sicer božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni. Istočasno z njimi praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji ter tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, Romunska, Bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že praznovale.
KOMENTARJI (103)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.