
Minister Janez Božič je dodal, da je že kmalu po prihodu na krmilo ministrstva odkril ogromno finančno luknjo, za skupaj kar 29 milijard tolarjev. Samo za izvajanje javnih gospodarskih služb in financiranje železniških projektov v letu 2005 manjka 25,8 milijarde tolarjev, od tega dobrih osem milijard za zagotavljanje lastne udeležbe pri projektih, ki jih sofinancira EU.
Dražja gradnja drugega tira
Na ministrstvu so ugotovili, da bo za izgradnjo drugega tira Koper - Divača, ki je uvrščen med prednostne projekte EU, potrebnih 168 milijard tolarjev in ne 114 milijard, kot je bilo v letu 2003 posredovano v Bruselj. Očitno je, da je bila ocenjena vrednost investicije podcenjena, saj naj bi bili upoštevani samo stroški gradbenih del, medtem ko stroški varnostne signalizacije in ostale opreme pri danem izračunu niso bili upoštevani, je dejal Božič in dodal, so popravljeno vrednost naložbe, ki je tudi ena izmed prioritet prometne politike EU, že poslali v Bruselj.
Problematično je tudi izvajanje javne gospodarske službe za opravljanje linijskih avtobusnih prevozov potnikov. Za sofinanciranje teh prevozov bo potrebno nujno zagotoviti dodatnih 1,8 milijarde tolarjev. Gre za razliko med 16,5 tolarja za prevoženi kilometer, ki je bila načrtovana v proračunu za letos, in 50 tolarji, ki so si jih v pogajanjih z njegovim predhodnikom lani poleti izborili avtobusni linijski prevozniki. Ker tega denarja ni, aneksi k sklenjenim koncesijskim pogodbam še niso podpisani, bi pa morali biti že januarja letos. Poleg tega je tu še slabih 800 milijonov tolarjev, ki jih je v predvolilnem času Prekmurcem brez pokritja obljubila prejšnja vlada, in 185 milijonov tolarjev za projekt digitalnega tahografa.
Težavi pri realizaciji projektov
Močno se zatika pri fizični realizaciji projektov - najprej na področju priprave projektov in investicijske dokumentacije, ki mora biti skladna z zahtevami evropske zakonodaje, nato pa pri zagotavljanju sredstev v proračunu za sofinanciranje teh projektov. Če bomo hoteli tekoče črpati sredstva za že odobrene projekte s strani EU, bomo morali zagotoviti zadostna sredstva v proračunu ter pravočasno in ustrezno pripravo projektov in dokumentacije, ki bo skladna z zahtevami EU. Enako seveda velja tudi za projekte, ki jih bo Slovenija prijavila za sofinanciranje v prihodnje.