Türk: Razmislimo, kako lahko pomagamo drugim

Večina kristjanov bo nocoj, na predvečer božiča, pričakala praznik Jezusovega rojstva. Verniki se po običaju ta večer zberejo v krogu družine ter postavijo jaslice in božično drevesce. Številni katoličani bodo obiskali polnočnico, po evangeličanskih cerkvah pa pripravljajo večerna bogoslužja. Mnogi neverni božič praznujejo kot družinski praznik.

Türk: Največji družinski praznik

Božič je čas, ki ga imenujemo naš največji družinski praznik, je v božični poslanici dejal predsednik republike Danilo Türk. Ob tem poziva, naj bo ta večer tudi večer naše solidarnosti, naj razmislimo, kaj lahko še storimo, da bomo pomagali drugim. "Bodimo pa tudi samozavestni," je dejal.

Božični večer, ko za božično mizo sedemo skupaj s svojimi najbližjimi, je po Türkovih besedah tudi čas, ko mislimo na druge, zlasti na vse tiste, ki potrebujejo našo pomoč – na bolne, osamljene, vse tiste, ki jih je kriza še posebej prizadela. "Naj bo ta večer tudi večer naše solidarnosti," je dejal.

Ob tem je pozval, naj bomo tudi samozavestni. "Živimo v časih, ki niso lahki," meni Türk. V teh časih je po njegovih besedah prav, da drug drugemu pomagamo in da se zavemo, da smo kakšne težke čase v preteklosti že premagali in da bomo tudi tokrat to zmogli.  "Želim prijeten božični večer vsem. Veliko dobrih občutkov in veliko prijetnega," je zaključil Türk.

Stresovo božično voščilo

Pred nami so prazniki, ki nas spominjajo, da se je v bližini Betlehema rodil dojenček, ki je spremenil tok zgodovine. Rodil se je otrok, ki ni bil samo človeški, ampak je bil Božji sin. Na videz je bilo njegovo rojstvo med najbolj zanemarljivimi dogodki tistega časa, v resnici pa je prinesel ljudem vero, upanje in ljubezen, kakršne pred njim in po njem ni zmogel nihče, je v božičnem voščilu dejal ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres.

Še posebej je zaželel tolažbo in upanja vsem, ki so osamljeni ali bolni, v gmotnih ali duševnih težavah in ki trpijo zaradi krivic ali sovraštva. Posebno misel je izrazil vsem rojakom zunaj meja domovine ter slovenskim vojakom in policistom na mirovnih misijah. Iskreno je voščil bratom in sestram v drugih krščanskih skupnostih in Cerkvah.

Korenine  v predkrščanskem obdobju

Dogodek Jezusovega rojstva je opisan v Svetem pismu. Ker Jožef in Marija v Betlehemu nista našla prenočišča, sta se zatekla v hlev, kjer je Marija rodila Jezusa in ga položila v jasli. V spomin na ta dogodek kristjani po domovih in cerkvah postavljajo jaslice.

Natančen datum Jezusovega rojstva sicer ni znan, za praznovanje pa so izbrali dan v času, ko se začnejo dnevi po zimskem enakonočju daljšati. Praznovanje v tem času ima korenine še v predkrščanskem obdobju, ko so mnoga ljudstva častila zimski solsticij kot simbol zmage dobrega nad zlim.  Od takrat izhaja tudi okraševanje z zelenjem, sedanje božično drevesce pa je kot znak zmage življenja nad smrtjo uvedel začetnik protestantizma Martin Luther.

Po zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Sloveniji iz leta 1991 je božič dela prost dan. Nekateri pravoslavni kristjani pa bodo zaradi uporabe drugačnega koledarja božič praznovali 7. januarja, med njimi so tudi verniki Srbske pravoslavne cerkve, ki je prisotna v Sloveniji.