Včasih je božična hrana imela simbolen pomen. Kaj pa danes?

Božič je verski praznik, ki ga tudi tisti, ki niso verni, radi izkoristijo za druženje z družino. Številni se družijo ob hrani, saj pripravijo božično večerjo in kosilo. Koliko pa se pri pripravi hrane še držimo tradicije? Etnolog dr. Janez Bogataj je povedal, da so bile včasih za božično večerjo v glavnem kakšne mesnine od kolin. "Značilno je bilo, da se je klalo pred božičem," je povedal Bogataj in dodal, da je meso ob večerji spremljala pogača. "To je bila praznična jed," je dodal. Za kosilo pa je sledila klasika: juha, meso in ustrezna priloga. "To je bilo vse, razlikovalo se je samo po tem, da to ni bila vsakdanja jed," je povedal.

Danes pa je marsikaj drugače. Za nekatere so prazniki priložnost, da pripravijo neko jed, ki si jo običajno ne, in tako malo odstopajo od vsakdana. "Da so tudi na nek način ustvarjalni," je povedal Bogataj. Spet drugi si zadeve olajšajo tako, da pripravljeno hrano kupijo. Bogataj pravi, da je imela hrana včasih med prazniki simbolen pomen v ritualu, danes pa se je ritual zminimaliziral in je hrana prevzela glaven pomen.

Razlika med preteklostjo in sedanjostjo je tudi v tem, da danes pojedino pripravljamo tudi za novo leto. "Včasih ljudje novemu letu niso pripisovali večje pozornosti," je povedal Bogataj. Tako ne obstajajo neke tradicionalne jedi, ki so jih pripravljali ob novem letu, velja pa si zapomniti, da je primerno jesti svinjino. "Pravilo pravi, da prašič z rilcem rije naprej, kura pa praska s kremplji nazaj. Gre za to prispodobo napredka in razvoja v naslednjem letu," je pojasnil Bogataj.

Če še ne veste, kaj boste sami pripravili za božično večerjo in kosilo, si lahko pomagate z recepti na strani okusno.je, kjer so pripravili tudi 10 nasvetov, ki jih je dobro upoštevati pri praznični pogostitvi.