'Božiček jih je lani odložil za Julijo in še kar čakajo nanjo'

Julijo je neznano kam odpeljala njena mama Melisa Smrekar, obe sta na policijskem seznamu pogrešanih oseb, čeprav primer Julije policija obravnava kot kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe. Melisa Smrekar je namreč skupaj z zakoncema Anko in Luko Ule – vsi so povezani z domnevno sekto Lane Praner – Julijo odpeljala iz Slovenije. S seboj je vzela nekaj njunih oblačil, telefon in računalnik je pustila doma. Uletova sta svojcem povedala, da odhajata nekam v Španijo, kjer bosta živela v hribih, v samoti. Zato Peter Pogačar sklepa, da je njegova Julija v eni izmed špansko govorečih držav. Nič ne ve o svoji hčeri, ali je v redu, ali je živa.

'Slovenija je varna država'

Policija o primeru Julije Pogačar ne daje informacij, ker je primer aktiven. Enako velja za vseh preostalih 92 primerov pogrešanih v Sloveniji, ki še niso zaključeni. Najstarejši primer sega v leto 1969, pripoveduje Damjan Miklič, vodja Oddelka za krvne in seksualne delikte. Dobro pozna statistiko pogrešanih: v Sloveniji je takšnih že zadnjih 10 let vsako leto okoli 500. "Glede na druge države je Slovenija zelo varna država. Imamo ugodno statistiko. Mi beležimo okoli 0,3 pogrešanja na 1000 prebivalcev, medtem ko v nekaterih državah ta številka naraste tudi proti 10."

Največ pogrešanih pri nas je odraslih, v zadnjih letih so to najpogosteje dementni bolniki, ki nepričakovano, nenadoma zapustijo psihiatrične bolnišnice ali odidejo iz doma za starejše. Okoli 80 odstotkov jih praviloma najdejo v enem dnevu. Otroci in mladostniki predstavljajo približno tretjino vseh pogrešanih, razlogi so mnogoteri: neuspeh v šoli, neuslišana ljubezen, prepir s starši, nesporazum z vrstniki. Ali pa le želja po pustolovščini, uporništvo. Pri mlajših otrocih se zgodi tudi, da v igri pozabijo, kje so, se izgubijo, celo zaspijo. "V nekaj urah jih najdemo vsaj 90 odstotkov, na srečo še vse žive in nepoškodovane," poudarja Miklič.

 Kaj pa pravilo, ki ga poznamo iz filmov, da je oseba pogrešana takrat, ko je ni 24 ur? Odgovor v 24ur Fokus.

 'Dni, odkar je izginila ne štejem, je pa z mano vsak dan'

25. junij 2019 je dan, ki ga Janez Novljan, sin pogrešane Alme Novljan, ne bo nikdar pozabil. Spomin na tisti usodni dan je živ, z mano živi vsak dan, pripoveduje. Do pike natančno se spominja dne, ko je med sprehodom po hrvaškem otoku Mljet kar naenkrat izginila. Alma je bila s soprogom na dopustu, otok sta si želela ogledati s panoramske točke. Alma je hodila nekaj 10 metrov pred možem in nekje tam, na stezici med bujnim grmičevjem se je za njo izgubila vsaka sled. In pridem tja ... Celo noč sem jokal kot dež, gledal, kdaj bo kdo priplaval iz morja.

Iskalna akcija je stekla hitro. Aktivirala se je policija, vojska, s helikopterjem so preleteli otok, pa hrvaška gorska reševalna služba, ki ji je družina Novljan izjemno hvaležna za vso podporo, za streho nad glavo v času, ko so jo iskali. Janez je na otoku preživel dva meseca. Brez podpore širše družine, še posebej bratranca, ne bi zmogel, pravi. "Vsakič smo eno poglavje zaprli, predvsem zato, ker smo dobivali nove indice, ljudje so nas klicali, od paranormalnih stvari do jasnovidcev."

 Rigler: Kadar je človek obupan, bi za svojega človeka, za svojca naredil vse

Kaj ob tako travmatični izgubi, kot sta jo doživela Peter Pogačar in Janez Novljan, doživljajo svojci, si ni mogoče predstavljati. Bilo bi nepošteno, če bi rekli, da jih razumemo. Ker jih ne. Ker jih ne moremo. "To je dejansko trpljenje iz dneva v dan," pojasnjuje klinični psiholog Tristan Rigler. Velikokrat vidimo, da se je človeku lažje sprijazniti s smrtjo, ker je dokončna – svojec ima informacijo, da se je to zgodilo in ima vsaj možnost predelati takšno travmo. Svojci, ki nimajo zaključka, ki ne vedo, kaj se je zgodilo z njihovim bližnjim, pa živijo v negotovosti. Pogoste so depresivno-anksiozne motnje, tudi posttravmatsko stresno doživljanje. Ravno zato so vsi komentarji – ne glede na to, kaj se je v resnici zgodilo s pogrešano osebo – povsem odveč.

Če ima kdor koli med vami kakršno koli informacijo o Juliji, Almi, preostalih 92 pogrešanih – seznam najdete na spletni strani policije –, pokličite na 113. Policijo lahko obvestite tudi anonimno. Almo doma čakajo mož, sin, vnuka. Julijo pod drevescem – kot ste videli – še lanska božična darila. In ravno prihajajoči prazniki bodo za svojce težki, prazni, boleči. A obenem tudi polni upanja, da bo prihodnje leto drugače.